Novinar in aktivist Andrej Gnjot: »Z izročitvijo me srbsko sodišče pošilja v bolečo smrt«
Novinar in režiser iz Belorusije, Andrej Gnjot, je oktobra 2023 prispel v Beograd, kjer so ga na podlagi Interpolove tiralice pridržali srbski policisti. Interpolovo tiralico je zahtevala Belorusija, po 7 mesecih prestajanja pripora v beograjskem zaporu pa se je kazen preoblikovala v hišni pripor.
V mesecu juniju je Interpol umaknil tiralico in priznal napako. Kljub temu želi Srbija izvršiti izročitev Belorusiji, kjer mu najbrž grozi smrtna kazen ali zaporna kazen v nečloveških pogojih. Obravnava je potekala danes, odločitev pa bodo sprejeli v največ 30 dneh - to lahko pomeni že danes.
Srd domovine si je novinar sicer prislužil s tem, da je leta 2020 pomagal osnovati zvezo športnikov, ki je nasprotovala diktatorju Aleksandru Lukašenku.
Zagovorniki pravic in izgnani beloruski politični voditelji so dejali, da bo sodba neizogibno privedla do lažnega sojenja in dolge zaporne kazni. »Z izročitvijo me srbsko sodišče pošilja v bolečo smrt. Življenje moje družine, sorodnikov in prijateljev pa se lahko spremeni v neskončno žalost,« je za The Guardian v telefonskem pogovoru dejal Gnjot.
Najprej novinar, potem režiser
41-letni Gnjot je sicer režiser oglaševalskih videov, njegova aktivistična vloga pa prej ni bila javno znana. Njegovo sodelovanje pri vzpostavljanju aktivistične organizacije so potrdili šele trije beloruski športniki. Mreža, znana pod imenom SOS BY, je izdajala pisma, ki so jih podpisovali športniki, ki so nasprotovali Lukašenku, in pritiskala na mednarodne športne organizacije, naj bojkotirajo beloruski režim.
Jelena Leuchanka, košarkarica, ki je igrala za reprezentanco in z Gnjotom prijateljuje, je dejala: »Naše pismo je podpisalo več kot 2000 športnikov in ljudi, povezanih s športom. Zelo nas je podpiral, ko je bilo treba pomagati.« Nasprotovanje športnikov, pravi, je bilo za Lukašenka, ki se ima za pokrovitelja športa, še posebej nadležno.
Aliaksandra Herasimenia, dvakratna srebrna olimpijska plavalka, je povedala, da ji je Gnjot leta 2020 pomagal pri snemanju video sporočil. »Andrej je imel pomembno vlogo. Veliko športnikov ni vedelo, kako organizirati ali snemati videoposnetke, in on nam je zelo pomagal.« Pozneje je bila obtožena »škodovanja podobi Belorusije« in v odsotnosti obsojena na 12 let zapora. Živi v izgnanstvu.
Gnjot je dejal: »Če je bila Herasimenia, članica našega združenja, obsojena na 12 let zapora, lahko sam pričakujem 20 ali 25 let ali celo več. Belorusija je edina evropska država, ki ohranja smrtno kazen.«
Srbija hkrati proruska in proevropska
Režiser je leta 2021 zapustil Belorusijo in se preselil na Tajsko, vendar je pogosto potoval na snemanja reklam. Povedal je, da je bil avgusta lani v Srbiji, kjer je snemal oglas za francosko živilsko podjetje, in da ni naletel na nobene težave. Konec oktobra je ponovno prispel na snemanje oglasa za neko drugo podjetje, takrat pa so ga aretirali in odpeljali na obravnavo. Na sodišču so mu povedali, da je na njegovo ime izdan Interpolov nalog zaradi finančnih kaznivih dejanj.
»Poskušal sem razložiti, da so gospodarske obtožbe le dimna zavesa, da je Interpol lahko izdal nalog, saj ga ne smejo izdati zaradi političnih obtožb.« A pojasnilo ni pomagalo. Gnjotu je bil odrejen hišni pripor, stanovanje lahko zapusti le za eno uro na dan, nositi pa mora sledilno napravo na gležnju.
Srbija pod vodstvom Aleksandra Vučića, piše The Guardian, poskuša vzpostaviti geopolitično ravnotežje, saj si želi sčasoma vstopiti v EU, hkrati pa ohraniti prijateljske odnose z Rusijo in Belorusijo.
Belorusija izkorišča Interpol za zatiranje
Pavel Latuško, beloruski politik in diplomat v izgnanstvu, je dejal, da ga prijateljski odnosi Srbije z Minskom skrbijo in poskušajo pomagati Gnjotu. Poleg dela za SOS BY je Gnjot snemal tudi posnetke na protestih in jih delil z neodvisnimi mediji v Belorusiji in tujini, kar potrjujejo pisma, ki jih je predložil srbskemu sodišču, da bi dokazal svoje novinarsko delo.
Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je potrdil Gnjotov status novinarja in ta teden pozval srbske oblasti, naj ga izpustijo. Belorusija bi morala tudi prenehati »s poskusi uporabe Interpola za nadnacionalno zatiranje drugače mislečih«, je v izjavi povedal Carlos Martínez de la Serna, programski direktor odbora.
Kmalu znano, kakšna usoda ga čaka
V preteklosti so beloruske oblasti naredile veliko, da bi uspešno preganjale tiste, ki jim nasprotujejo. Leta 2021 so državne zračne sile ukazale letalu družbe Ryanair, ki je potovalo iz Aten v Vilno, da pristane v Belorusiji, ko je za kratek čas prečkalo njen zračni prostor, da bi aretirale opozicijskega blogerja Romana Protaseviča, ki je bil na krovu.
Gnjot se je na prvotno odločitev o izročitvi pritožil na srbsko višje sodišče. Če bo ta neuspešna, bo končno odločitev o njegovi izročitvi sprejel srbski minister za pravosodje.
Katsiaryna Snytsina, beloruska košarkarica, ki je bila del skupine SOS BY, je dejala, da je bil Gnjot v gibanje disidentskih športnikov vključen »od samega začetka«, in Srbijo pozvala, naj ga izpusti.
»To je jasen politični primer in res ga ne morejo poslati nazaj. Če se bo to zgodilo, bo trpel v zaporu, tako kot na tisoče drugih ljudi v Belorusiji,« je dejala.
