O odvzemu rekorda Messnerju smo govorili z edinim Slovencem, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov
Po svetu še vedno močno odmeva odvzem izjemnega dosežka največjega svetovnega alpinista z Južne Tirolske, 79-letnega Reinholda Messnerja iz Guinnessove knjige rekordov. Kot je znano, so ga iz nje črtali kot prvega človeka na svetu, ki se je povzpel na vseh 14 osemtisočakov, namesto njega pa so postavili ameriškega alpinista Eda Viestursa.
Odvzem prvenstva se je zgodil potem, ko je amaterski kronist himalajskih vzponov Eberhard Jurgalski iz Nemčije, ki je tudi urednik spletne strani 8000ers.com, »razkril«, da Messner in njegov soplezalec Hans Kammerlander leta 1985 nista stopila na vrh 8091 metrov visoke Anapurne. Do trditve naj bi prišel s pomočjo fotografij, posnetih na vrhu, in osebnih pripovedi drugih plezalcev.
A če je afera še prejšnji teden marsikoga razžalostila in šokirala, zdaj že dobiva razsežnosti burleske. Najprej se je rekordu odpovedal in ga zavrnil tisti, ki je Messnerja nasledil na prvem mestu, sedanji prvouvrščeni Viesturs. »Reinhold Messner je prvi preplezal vseh 14 vrhov, ne jaz. O tem sem trdno prepričan in to mu vsi alpinisti priznavamo. Messner je naš vzornik in navdih, ne le glede na njegov stil plezanja in psihično in fizično moč, ampak tudi, ker je bil prvi, ki je šel na najvišje gore brez uporabe kisika. Alpinizem je sicer osebna pot vsakogar od nas in tu ne bi smelo biti rekordov in tekmovanj,« je povedal za italijansko tiskovno agencijo Ansa.
To je smešno!
Tudi Messnerjevemu soplezalcu Hansu Kammerlanderju na Anapurno se zdi debata o tem smešna in da se tako uničuje alpinizem. »Seveda ni popolne gotovosti, to so bili drugačni časi, takrat ni bilo tehnologije GPS. Na tej višini sta dovolj snežni metež in zatemnjena sončna svetloba, pa se lahko vse spremeni. Še vedno sva prepričana, da sva bila na vrhu. Morda je bilo še pet ali šest metrov za plezanje. Vendar to ne bi smelo pokvariti najinega dosežka,« je povedal 66-letni alpinist.
Messner se je pošalil
Nato se je iz odvzema rekorda ponorčeval še sam glavni akter in v nedeljo, potem ko je z vseh koncev sveta prejemal na tisoče glasov podpore, svojim številnim sledilcem poslal šaljivo fotografijo, kako z metrskim trakom stoji tik pod vrhom gore in meri razdaljo v centimetrih do vrha. Zraven je še zapisal: »Pošteni Reinhold! Slika je predobra in preveč zabavna, da je ne bi delil z vami. Arogantni Reinhold.« Dodal je emotikon krohotanja in s ključnimi besedami nakazal, da se šali.
Messner se je sicer sprva odzval, češ da gre za neumnosti, da Jurgalski ni strokovnjak in da je zamešal vrhove. »Nikoli nisem plezal za rekord, zato mi ga tudi ne morejo vzeti. Poleg tega se gore spreminjajo. Minilo je skoraj 40 let. Če je kdo plezal na Anapurno, sva bila to zagotovo midva s Hansom. Nihče, ki se spozna na himalajski alpinizem, ne bi dvomil o najinem podvigu. Poleg tega alpinizem ni šport, zato v njem ni tekmovanj ali zmagovalcev. Jurgalski ne ve ničesar,« je dejal za italijansko tiskovno agencijo Ansa, nekaj dni kasneje pa je na svojem uradnem profilu na instagramu zaključil debato o tem s sporočilom: »Moja zadnja izjava o rekordih v alpinizmu: Ni jih! V tradicionalnem alpinizmu jih nikoli ne bo! Cenim vsakega alpinista, vsakega alpinista, ki pleza v velikih stenah sveta. V svojih očeh ostajam največji osvajalec nekoristnega sveta. Ta moja pot mi je v mojem življenju toliko dala, da lahko danes s ponosom rečem, da sem srečen človek,« je zapisal prejšnji teden.
O odvzemu rekorda smo govorili s prvim in edinim Slovencem, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov, Romanom Benetom. Podvig je zamejskemu Slovencu, ki je leta 2018 tudi uradno prejel slovensko državljanstvo, uspel z ženo, italijansko alpinistko Nives Meroi, s katero živita v vasici Bela peč (Fusine Laghi) nedaleč od Belopeških jezer. Čeprav ne plezata za rekorde, sta vendarle prvi zakonski par, ki jima je to uspelo skupaj. Začela sta leta 1998 z Nanga Parbatom, kot zadnji osemtisočak sta leta 2017 osvojila Anapurno.
Roman pove, da je sicer res, da je vrh gore le en sam, a da je na teh višinah in v slabem vremenu zelo težko ugotoviti, katera točka je v resnici najvišja in kdaj si na vrhu. Pri tem gre za vprašanje nekaj metrov in med alpinisti prav noben tak vzpon ni sporen. Po njegovem mnenju se rekordi v Guinnessovi knjigi rekordov alpinistov niti ne tičejo, saj pravi alpinizem niso številke in lovljenje rekordov. »Sicer je precej žalostno, da se zdaj v gorah gre na rekorde, a to ni alpinizem in dogajanje v zvezi z Guinnessovo knjigo rekordov nas alpinistov ne bo prizadelo. Reinhold Messner nedvomno ostaja prvi človek, ki je osvojil vse osemtisočake. Tega mu ne more nihče odvzeti. Če se že merijo rekordi, bi morali nujno upoštevati tudi stil in način plezanja,« je povedal.
Alpinizem kot atletika
Za odziv smo prosili tudi Guinnessovo knjigo rekordov, ki ima sedež v Londonu. Predvsem nas je zanimalo, ali bodo ob burni reakciji alpinistične javnosti in morebitnih novih dokazih spremenili svojo odločitev, vendar nam je tiskovna predstavnica iz Londona po elektronski pošti le še enkrat poslala njihovo uradno izjavo, v kateri glavni in odgovorni urednik Craig Glenday sporoča, da so se na podlagi ugotovitev Jurgalskega, da v preteklosti številni vrhovi niso bili pravilno identificirani, odločili, da je bilo treba sedaj vrhove in pogoje za uvrstitev v Guinnessovo knjigo rekordov nujno na novo določiti. »To nikakor ne bi smelo zmanjšati neverjetnih pionirskih dosežkov nekaterih najpomembnejših alpinistov v zadnjih 50 letih. Vendar je treba te dosežke obravnavati na enak način, kot od maratoncev zahtevamo, da končajo celotno maratonsko progo v razdalji 42,195 km. Torej enako velja tudi za alpinistične dosežke.« je dejal.
