ŽiIVALSKI ORAKLJI
Njihova intuicija presega naše razumevanje
Če bi večkrat prisluhnili njihovemu šestemu čutu, bi se izognili marsikateri katastrofi. A se tega očitno kar nočemo naučiti.
Odpri galerijo
Tri dni pred velikim potresom leta 2008 v mestu Mianzhu na Kitajskem je ulice preplavilo na tisoče žab. Na dan potresa so zebre v živalskem vrtu z glavami udarjale ob vrata, pet minut prej pa so vsi pavi začeli grozovito vreščati. Ali gre za to, da živali začutijo dogajanje, ali pa je njihov nagon naravnan tako, da prepoznajo časovne cikle in trenutke ponavljanja?
Še več kot to. Tik preden se je zgodila katastrofa, so se sloni premaknili v višine, na hribe in gore, nekateri so pri tem odtrgali in polomili verige, da so lahko pobegnili. Flamingi, ki se v tem letnem času razmnožujejo v rezervatu v Point Calimere na indijski južni obali, so že pred cunamijem odleteli v varnejše gozdove. V močno prizadetem narodnem parku Yala na Šrilanki so skrbniki prosto živečih divjih živali poročali, da je na stotine slonov, leopardov, tigrov, divjih prašičev, jelenov, vodnih bivolov, opic in manjših sesalcev ter plazilcev uspelo uiti katastrofi in ostati nepoškodovanih.
Zgodbe o živalih, ki so se pred potresom obnašale čudno, in o divjih živalih, ki so pobegnile na varno, so se po cunamiju razširile in na novo postavljale vprašanja o tem, kaj so člani živalskega kraljestva vedeli, česar ljudje niso, in kaj se sploh lahko iz tega naučimo.
Poročali so o podganah, ki so dirjale iz stavb, vrabcih, ki so letali v jatah, zavijajočih psih. Po cunamiju 26. decembra 2004 je neki Danec, ki je ostal na plaži Ao Sane, na severni strani Phuketa, na neki spletni strani zapisal: »Psi so pametnejši od vseh nas. Trumoma so začeli bežati na vrhove hribov, še preden smo mi sploh ugotovili, kaj prihaja.« Znanost sicer teorijo o šestem čutu zavrača, češ da večina živali ve, da nekaj ni prav, ko se začnejo tresti tla. A njihova senzorična fiziologija je izjemno občutljiva za zvok, temperaturo, dotik, vibracije, elektrostatično in kemično aktivnost ter magnetna polja. To jim daje prednost v dneh in urah pred naravnimi nesrečami.
V 12 urah, preden je pred leti eden od orkanov udaril ob Florida Bay, se je 14 elektronsko označenih morskih psov iz Sarasote potopilo v globlje vode. Tam so ostali dva tedna in se potem vrnili, prej pa v štirih letih spremljanja nobeden od njih ni zapustil svojega matičnega okolja.
Cunami leta 2004
V Khao Laku, 50 kilometrov severno od Phuketa vzdolž zahodne obale Tajske, je ducat slonov, ki so prenašali naokrog turiste, nekaj ur pred cunamijem 26. decembra 2004 začelo trobiti kot za stavo. Izračunali so, da so začeli zganjati hrup približno takrat, ko je potres z močjo 9,0 po Richterjevi lestvici zlomil dno oceana. Eno uro zatem je stena valov udarila v letovišče.Še več kot to. Tik preden se je zgodila katastrofa, so se sloni premaknili v višine, na hribe in gore, nekateri so pri tem odtrgali in polomili verige, da so lahko pobegnili. Flamingi, ki se v tem letnem času razmnožujejo v rezervatu v Point Calimere na indijski južni obali, so že pred cunamijem odleteli v varnejše gozdove. V močno prizadetem narodnem parku Yala na Šrilanki so skrbniki prosto živečih divjih živali poročali, da je na stotine slonov, leopardov, tigrov, divjih prašičev, jelenov, vodnih bivolov, opic in manjših sesalcev ter plazilcev uspelo uiti katastrofi in ostati nepoškodovanih.
Zgodbe o živalih, ki so se pred potresom obnašale čudno, in o divjih živalih, ki so pobegnile na varno, so se po cunamiju razširile in na novo postavljale vprašanja o tem, kaj so člani živalskega kraljestva vedeli, česar ljudje niso, in kaj se sploh lahko iz tega naučimo.
Šesti čut
Seizmologi imajo na voljo dovršene instrumente, s katerimi lahko med potresom in po njem izmerijo dejavnike potresa, vendar strokovnjaki priznavajo, da nihče ne more natančno napovedati, kdaj se bo ta zgodil. Nekateri znanstveniki trdijo, da imajo določene živali nekakšno senzorično ožičenje, ki lahko predčasno zazna potres, in to bi radi nekoč ustvarili v umetnih instrumentih. Poročila o šestem čutu živali za odkrivanje orkanov, potresov, cunamijev in vulkanskih izbruhov, dolgo preden se zemlja sploh začne tresti ali se orkan začne približevati, so stara že stoletja.Poročali so o podganah, ki so dirjale iz stavb, vrabcih, ki so letali v jatah, zavijajočih psih. Po cunamiju 26. decembra 2004 je neki Danec, ki je ostal na plaži Ao Sane, na severni strani Phuketa, na neki spletni strani zapisal: »Psi so pametnejši od vseh nas. Trumoma so začeli bežati na vrhove hribov, še preden smo mi sploh ugotovili, kaj prihaja.« Znanost sicer teorijo o šestem čutu zavrača, češ da večina živali ve, da nekaj ni prav, ko se začnejo tresti tla. A njihova senzorična fiziologija je izjemno občutljiva za zvok, temperaturo, dotik, vibracije, elektrostatično in kemično aktivnost ter magnetna polja. To jim daje prednost v dneh in urah pred naravnimi nesrečami.
Ribja občutljivost
Ljudje te občutljivosti nimamo. Živali so jo razvile v milijonih let evolucije in tako so lahko preživele kot vrsta. Naučile so se, da lahko umrejo, če ne pobegnejo. Zakaj ljudje te sposobnosti nimamo? Ali lahko v času neizbežne katastrofe, ki je tako nepredstavljivo prvinska, v sozvočju z naravo v njenem najbolj elementarnem smislu resnično utripajo le živali? Raziskave kažejo, da so številne ribe občutljive za nizkofrekvenčne vibracije in tresenje zaznajo že veliko prej kot ljudje. Ameriški somič (vrsta soma) zazna potres druge stopnje po Richterjevi lestvici, ki je tako šibek, da ga ljudje na vrhu 10-nadstropnih stavb sploh ne začutijo. Tudi druge živali so izjemno občutljive za tresljaje tal. To je verjetno tudi tisto, kar je povzročilo, da so sloni, ki imajo močne noge, začutili potres v njih. Sloni menda celo položijo rilce na tla, kadar letalo ali tovornjak ustvari velik potresu podoben hrup, kot bi hoteli začutiti, ali gre za potres. S svojo inteligentnostjo (imajo največje možgane od vseh kopenskih bitij) lahko ugotovijo, iz katere smeri prihaja dražljaj, kako močan je in kako naj ukrepajo, da se mu izognejo.V 12 urah, preden je pred leti eden od orkanov udaril ob Florida Bay, se je 14 elektronsko označenih morskih psov iz Sarasote potopilo v globlje vode. Tam so ostali dva tedna in se potem vrnili, prej pa v štirih letih spremljanja nobeden od njih ni zapustil svojega matičnega okolja.