Nobelova nagrada za mir aktivistom iz treh držav
Po pričakovanjih je na izbor letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir vplivala vojna v Ukrajini: ugledni odbor je namreč najuglednejše priznanje podelil beloruskemu aktivistu Alesu Bjaljackemu, organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Centru za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Tako so nagradili tri izjemne zagovornike človekovih pravic, demokracije in miroljubnega sožitja v treh sosednjih državah, je Nobelov odbor poudaril v obrazložitvi in pristavil, da prejemniki zastopajo civilno družbo v svojih domovinah in da že leta zagovarjajo pravico do kritike oblasti ter zaščite temeljnih pravic državljanov. Močno so si prizadevali za dokumentacijo vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorab oblasti, skupaj tako dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo. Bjaljacki je bil eden od pobudnikov gibanja za demokracijo, ki je v Belorusiji nastalo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Življenje je posvetil boju za sožitje v svoji domovini, leta 1996 je ustanovil tudi skupino za človekove pravice Pomlad Vjasna. Memorial, ki ga je ustanovila Svetlana Ganuškina, je najvidnejša in največja ruska organizacija za človekove pravice, ki so jo ruske oblasti decembra lani razpustile, njen dokumentacijski center pa zaprle. Znana je zaradi zbiranja podatkov o političnem zatiranju in kršitvah človekovih pravic v državi. Ukrajinski Center za državljanske svoboščine se od ustanovitve leta 2007 zavzema za krepitev civilne družbe in demokracije v državi, od začetka letošnje vojne pa dokumentira ruske vojne zločine nad civilnim prebivalstvom.
343 nominacij je letos prejela fundacija.
Za nagrado za mir je prispelo 343 nominacij, med njimi je bilo 251 posameznikov in 92 organizacij. Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, in sicer na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije. Lani sta nagrado za mir prejela novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitrij Muratov iz Rusije za branjenje svobode izražanja, kar je pogoj demokracije in trajnega miru, so obrazložili odločitev. Čestitke letošnjim zmagovalcem se vrstijo z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije, kjer se jim je prek twitterja poklonila zunanja ministrica Tanja Fajon, nekateri pa so do odločitve odbora kritični. Tudi v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kjer se jim zdi neokusno nagraditi predstavnike dveh držav, ki sta napadli tretjo, zgrožen pa je tudi uradni Minsk, kjer menijo, da se Alfred Nobel obrača v grobu.
