Nojeva jajca, stara več kot 4000 let
Prava zakladnica je čakala arheologe v izraelski puščavski regiji Negev: pod peščenimi sipinami so med drugim odkrili osem nojevih jajc ter številne ostanke orodij in posodja, bogata bera pa naj bi bila stara najmanj 4000 let, morda celo 7500.
Z noji se niso spopadali
Nekdanje prazgodovinsko taborišče nomadov na območju Be'er Milka blizu meje z Egiptom je te dni polno arheologov, ki navdušeni prečesavajo peščene sipine in raziskujejo tamkajšnje življenje pred našim štetjem. Že dolgo je znano, da so bila nojeva jajca pomemben vir takratne prehrane, a dejstvo, da so našli zgolj ostanke lupin, ne pa tudi okostij teh neletečih ptic, namiguje, da se nomadi niso upali spopadati z divjimi noji, ki so tam živeli nekje do 19. stoletja, ampak so jim zgolj kradli jajca. S temi so se prehranjevali, saj je bila vsebina enega nojevega jajca enakovredna 25 kokošjim, čvrste lupine pa niso zavrgli, saj jim je služila kot posoda in zbiralnik za vodo, včasih pa so jih s poslikavami preobrazili v čudovito in zelo cenjeno okrasje, ki so ga potem prodajali, pa tudi v orodje. Nomadi so se na območju zadrževali zgolj kratek čas in si tam niso ustvarjali trajnejših bivališč, številni ostanki taborišč pa dokazujejo, da so Be'er Milko obiskovali številni in pogosto.
8 nojevih jajc so odkrili v izraelski puščavi.
Taborišče je bilo veliko okoli 200 kvadratnih metrov, arheologi pa so odkrili še kamnito oziroma kremenasto orodje in lončeno posodje. Jajca in preostale najdbe bodo po koncu izkopavanj tudi temeljito laboratorijsko analizirali in poskusili razrešiti čim več ugank iz nomadskega prazgodovinskega obdobja.
