Nore volitve: volivce opijali, od prvega predsednika boljši le Milošević

Verjetno nobene volitve na svetu ne fascinirajo globalne populacije tako kot tiste v ZDA. A če ste mislili, da je zapleten volilni sistem, ki krasi »največjo demokracijo na svetu«, naravnost bizaren, ni to nič v primerjavi z nekaterimi zgodovinskimi dejstvi o ameriških volitvah.

Ste vedeli, da so prve volitve v ZDA trajale skoraj mesec dni? Pričele so se 14. decembra 1788 in končale 10. januarja 1789. A tako dolgo voljenje ni bilo ničemur podobno, zato so sklenili, da kaže volitve strniti v en sam dan.

Prvi predsednik ZDA je bil George Washington. Na volitvah je dobil, verjeli ali ne, 100-odstotno podporo. To je dosežek, ki mu ga zavidajo celo v dinastiji Kim v Severni Koreji. Malce za šalo, malce zares lahko povemo, da je Washingtona pri tem dosežku premagal le Slobodan Milošević, ki je (sodeč po urbanem mitu) v svojih 'najboljših' letih v Srbiji ponekod zmagal s 105-odstotno podporo volivcev.

Zakaj, za vraga, Američani volijo vedno novembra in v torek? Za tem je logična razlaga: v starih časih se je novembra delo na poljih že končalo, zato so si kmetje lahko vzeli čas za oddajo glasu. Ker je bila poseljenost ZDA v 18. in 19. stoletju zelo redka, je bilo treba za pot do volišča vzeti v zakup celo po dan ali dva. Ker je bila nedelja vedno Gospodov dan in ker je bil ponedeljek rezerviran za pot do volišča, je logični izbor dneva volitev padel na torek.

Morali so stati

Torek je praviloma delovni dan, zato se poraja vprašanje, ali gredo Američani lahko na volišče med službo. Enotnega odgovora ni, saj je to prepuščeno posameznim delodajalcem. Je pa povsem legalno, če delodajalec zmanjša plačo zaposlenemu, če gre ta volit v času službe.

Sprva niso poznali volilnih skrinjic in enotnih glasovnic. Večina volivcev je kar na kos papirja bolj ali manj slovnično pravilno nakracala ime kandidata, ki so mu namenili svoj glas. Kdor ni znal pisati, je lahko tudi ustno povedal, za koga voli. A je pri tem iz spoštovanja do volilnega organa moral stati, če je bil preveč pijan, pa so ga morali podpirati.

Umazani triki

Alkohol je tudi sicer pogosto krasil volilni dan. V mladih letih ameriške demokracije ni bilo nič neobičajnega, če so te aktivisti ugrabili, te napili in prisilili, da si glasoval za njihovega kandidata. Groženj in manipulacij so bili deležni tudi tisti, ki so preštevali glasove. V zgodovinskih knjigah najdemo zapise primerov, ko so jim v pijačo namerno podtaknili odvajala, da so odbrzeli na stranišče in pustili kupe glasovnic brez nadzora ...

V večini držav zmagovalec zapriseže kot predsednik v nekaj tednih po izvolitvi, a ne v ZDA, kjer mine približno 11 tednov od volilnega dne do prisege, ki je tradicionalno 20. januarja. Včasih je trajalo še dlje, da je predsednik položil roko na biblijo in prisegel. George Washington je tako zaradi posebej hude zime prisegel šele 4. marca 1789. Vmesni štirje meseci so bili potrebni, da so prešteli vse glasove, sporočili rezultate in pripotovali v prestolnico z vseh koncev države. Zaradi moderne tehnologije tako dolgo čakanje ni bilo potrebno in leta 1933 so določili 20. januar kot inavguracijski dan (le kadar ta datum pade na nedeljo, javna prisega poteka dan kasneje).