Nova atrakcija Jukatana

Le 160 kilometrov od turistično obleganega Cancúna je arheologe čakala prava poslastica. Več kot tisoč let stara majevska palača je poskrbela za velikansko navdušenje, kot kažejo prve izmere, je bila dolga kar 55 metrov, široka 15 in visoka šest. A to je le del večjega kompleksa na vzhodu Mehike, v sklopu katerega sta tudi oltar in veliko okroglo ognjišče, v bližini pa je še pokopališče, ki bo razodelo še več zanimivosti o tamkajšnjih prebivalcih, si obetajo strokovnjaki.

Skrivnosti mesta Kulubá

V palači je več prostorov in spalnic, uporabljali so jo med letoma 600 in 1050 našega štetja, pojasnjujejo na mehiškem inštitutu za antropologijo in zgodovino. »O arhitekturi območja severovzhodno od Jukatana vemo bore malo, zato smo zelo veseli, da nam bo palača omogočila poglobljeno raziskovanje in nam razkrila skrivnosti mesta Kulubá,« pričakuje Alfredo Barrera Rubio, eden vodilnih raziskovalcev. »A zdaj smo šele na začetku in počasi odstiramo plasti mogočne zgradbe. Vsekakor pa upamo, da bo palača čez nekaj časa privabila veliko obiskovalcev polotoka Jukatan.«


Majevska civilizacija je bila ena od srednjeameriških predkolumbovskih civilizacij. Razvila se je na območju, ki zajema današnjo južno Mehiko, Gvatemalo, Belize ter dele Hondurasa in Salvadorja, osrednjo arhitekturo njihovih mest pa so sestavljali palače in piramidni templji. Maji so bili izurjeni kmetovalci, razvili so napredne namakalne sisteme, izumili so zapletene hieroglife in dosegli pomembne prelomnice v astronomiji in matematiki. Teorij o vzroku propada majevske civilizacije je veliko, med najpogosteje omenjanimi vzroki pa so vojna, neprijazno podnebje in bolezni. Kljub temu so nekatera majevska mesta cvetela tudi po propadu civilizacije, ne smemo pa pozabiti, da Maji niso izumrli: v Srednji Ameriki živita še dva milijona njihovih potomcev.