Nova odkritja: Z neandertalci smo dolgo sobivali

Sodobni človek vendarle ni izrinil neandertalca, namigujejo nove najdbe v jami v južni Franciji, kjer so odkrili otroški zob in kamnito orodje Homo sapiensa iz obdobja pred približno 54.000 leti. Po dozdajšnjih prepričanjih naj bi v Evropo iz Afrike prišel šele 12.000 let pozneje in odslovil neandertalca, a kot kaže, sta vrsti kar dolgo sobivali in se celo križali.

Neandertalci so staro celino poseljevali že mnogo prej; v Evropo naj bi prišli pred 400.000 leti, pred približno 40.000 leti pa so izumrli. Kriv naj bi bil Homo sapiens, a kot kaže, je naša vrsta z neandertalci sobivala več kot 10.000 let. Vrsti sta se morda izmenjevali in se selili z območja na območje ter nedvomno tekmovali, a kot kaže, sta bili zelo dolgo izenačeni in uravnoteženi.

Nazadnje je le prevladal sodobni človek, neandertalca pa nikakor ni premagal čez noč, kot je stroka domnevala do zdaj. Ta prepričanja je namreč na glavo postavilo odkritje ekipe pod vodstvom profesorja Ludovica Slimaka z univerze v Toulousu v jami Grotte Mandrin v dolini Rone, ki je naletela na naselbino sodobnega človeka: to potrjujeta otroški zob, star 54.000 let, in kamnito orodje, ki ga ni izdelal neandertalec, iz istega obdobja. Območje jame naj bi pred človekom naseljeval neandertalec, kar potrjujejo odkritja v najglobljih plasteh, sledil je Homo sapiens, za njim pa se je tja vrnil neandertalec, ki je tam ostal do izumrtja, poroča BBC.

Da sta se vrsti tudi križali, pa je znanost odkrila že leta 2010, in sicer ob odkritju neandertalskega DNK pri človeku. Ali sta se vrsti združevali prostovoljno, nasilno, denimo z napadi na ženske, ali pa zaradi okoliščin, morda reševanja in posvojitve zapuščenih dojenčkov, ni znano. Jasnega odgovora na vprašanje, zakaj točno je neandertalec izumrl, Homo sapiens pa preživel, znanost še nima, najverjetnejši vzrok pa je boljša sposobnost pomnjenja, učenja, organizacije, sporazumevanja ter razvoja jezika in umetnosti.