OKOSTJA
Novi bogataški hobi: zbiranje fosilov dinozavrov
Znanost se spopada z veliko težavo.
Odpri galerijo
Znanost, v katero se premalo vlaga, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more kupovati na novo odkritih okostij dinozavrov in fosilov, potrebnih za znanstveno raziskovanje. Ti so zato v zadnjem času vse pogosteje na dražbah, ker muzeji nimajo dovolj denarja, da bi jih kupili, pa jih kupijo posamezniki, ki imajo dovolj pod palcem. Znanstveniki tako nimajo priložnosti odkriti kaj novega o določeni vrsti.
Včeraj so na avkciji v Parizu dražili okostje dinozavra, doslej neznanega teropoda, starega 150 milijonov let, ki je ocenjeno na med 1,2 in 1,8 milijona evrov. »Vsaka dražba s tako vrednostjo vzbuja skrb, saj znanost razpolaga z zelo majhnim proračunom. Nimamo denarja, da bi lahko fosile kupovali na trgu,« pojasnjuje predsednik ameriškega društva za paleontologijo vretenčarjev David Polly in dodaja, da so take vrste fosilov preprosto izgubljene za znanost.
Toda takšna prodaja je povsem zakonita, torej je dražbe nemogoče preprečiti. Precej fosilov dinozavrov je v zasebnih rokah, lastniki pa lahko z njimi počno, kar se jim zljubi.
»Fosili so nezamenljiva naravna dediščina, najpomembnejši bi morali biti v državnih muzejih, kjer jih lahko vsi vidijo, in dostopni znanstvenikom, ki jih lahko proučujejo,« meni Steve Brusatte, paleontolog z univerze v Edinburghu.
Včeraj so na avkciji v Parizu dražili okostje dinozavra, doslej neznanega teropoda, starega 150 milijonov let, ki je ocenjeno na med 1,2 in 1,8 milijona evrov. »Vsaka dražba s tako vrednostjo vzbuja skrb, saj znanost razpolaga z zelo majhnim proračunom. Nimamo denarja, da bi lahko fosile kupovali na trgu,« pojasnjuje predsednik ameriškega društva za paleontologijo vretenčarjev David Polly in dodaja, da so take vrste fosilov preprosto izgubljene za znanost.
Toda takšna prodaja je povsem zakonita, torej je dražbe nemogoče preprečiti. Precej fosilov dinozavrov je v zasebnih rokah, lastniki pa lahko z njimi počno, kar se jim zljubi.
»Fosili so nezamenljiva naravna dediščina, najpomembnejši bi morali biti v državnih muzejih, kjer jih lahko vsi vidijo, in dostopni znanstvenikom, ki jih lahko proučujejo,« meni Steve Brusatte, paleontolog z univerze v Edinburghu.