BILL NELSON

Novi mož na čelu Nase

Joe Biden je na čelo uprave imenoval nekdanjega senatorja s Floride in astronavta Billa Nelsona. Ta je bil leta 1986 eden od sedmih, ki so v vesolje poleteli na krovu Columbie.
Fotografija: Arhivska fotografija FOTO: Lindsey Wasson, Reuters
Odpri galerijo
Arhivska fotografija FOTO: Lindsey Wasson, Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je za novega administratorja Nase izbral nekdanjega demokratskega senatorja s Floride in astronavta Billa Nelsona. Ta je za republikanskim senatorjem Jakom Garnom drugi ameriški politik, ki je poletel v vesolje, to je storil leta 1986 na krovu Columbie, kjer mu je družbo delalo še šest astronavtov.

...
...
Bill Nelson se je rodil 29. septembra 1942 v Miamiju na Floridi. Po diplomi, ki jo je dobil na floridski univerzi, se je vpisal na prestižni Yale, diplomo iz prava pa je dobil na univerzi v Virginiji. Med letoma 1968 in 1970 se je boril v Vietnamu in dosegel čin stotnika. Več let je bil član predstavniškega doma in pozneje tudi več let senator. Vodil je vesoljski pododbor predstavniškega doma in predsedoval pododboru za znanost in vesolje v senatu. Pred časom je tudi kandidiral za guvernerja Floride, a ni bil uspešen.

Imenovanje Nelsona na čelo Nase podpira tudi dosedanji administrator Jim Bridenstine, ki je vodil upravo v času predsedovanja Donalda Trumpa. Zanimivo je, da naklonjenost ni obojestranska. Ko je namreč Bridenstine kandidiral za Nasinega administratorja, ga Nelson ni podprl, češ da ni ne vesoljski strokovnjak ne astronavt ali izvedenec za to področje, ampak zgolj mlad ambiciozen republikanski politik iz Oklahome.

Nelson ima po drugi strani večletne izkušnje z letalstvom in astronavtiko, čeprav tudi on nikdar ni bil pravi strokovnjak na tem področju.

Kljub temu ga poleg predsednika Bidna podpira tudi demokratska stranka, člani katere mu bodo najverjetneje namenili vse glasove, in kmalu bo lahko začel delo.



Delo, ki ga čaka, ne bo lahko. Tu so program Artemida, s katerim želijo Američani znova stopiti na Luno, pa komercialni vesoljski poleti, raziskovanje Marsa in drugih planetov našega osončja, vse to pa bo treba doseči z vse prej kot zavidljivim proračunom. Ta trenutno znaša 23 milijard dolarjev (dobrih 19 milijard evrov), kar je veliko manj, kot je imela Nasa na razpolago v času programa Apollo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije