Dopisnik: »Pokrival sem štiri vojne v Gazi, česa takega še nisem videl« (FOTO)
Razmere na Bližnjem vzhodu so še vedno kritične, število žrtev pa narašča iz ure v uro. Na območju Gaze, kjer se prebivalci soočajo s katastrofo – ni elektrike, vode, hrane, goriva, medicinskega materiala, skoraj ni predela, ki bi bil vsaj malo varen.
Po napovedi Izraela, da v vojni s Hamasom načrtujejo nov napad na severni del Gaze, so tamkajšnji prebivalci migrirali na jug v želji, da bi našli zatočišče.
Po pisanju BBC se je čez noč podvojilo število prebivalcev v mestu Khan Younis. BBC-jev dopisnik Rushdi Abu Alouf, ki se je z družino zatekel v to mesto, je opisal dramatične razmere. »Pokrival sem štiri vojne tukaj v Gazi, v svojem domu. Česa takega še nisem videl. Ne glede na to, kako hude so bile prejšnje vojne, na enem mestu še nikoli nisem videl toliko ljudi, ki bi stradali ali umirali od žeje. To je zdaj realnost.«
Število prebivalcev se je čez noč podvojilo na milijon
Stotisoče ljudi je pribežalo v Khan Younis s severa z vsem, kar so lahko pripeljali s seboj – z avtomobili, če so imeli dovolj goriva, konji in vozovi, če so jih našli, ali pa peš, če ni bilo druge možnosti. Prišli so v mesto, ki se ni pripravilo na prihod tako velikega števila ljudi. Čez noč jih je dvakrat več, piše Alouf.
»Vsaka soba, vsak prehod, vsaka ulica je polna moških, žensk in mladih. In nimajo kam.«
Glede na uradne podatke Hamasa se je 400.000 ljudi od 1,1 milijona, ki severni del Gaze imenujejo za svoj dom, v zadnjih 48 urah odpravilo proti jugu po cesti Salah al Din po izraelskem ukazu, naj mesto zapustijo. »Med njimi smo bili jaz, žena in trije otroci, hrane pa dovolj za dva dni.«
V mestu, kjer je še nedavno živelo 400.000 ljudi, je število prebivalcev naraslo na več kot milijon.
Primanjkuje vode, v bolnišnicah omejeni na 300 ml na dan
»Majhna stanovanja so postali 'domovi' za 50 ali 60 ljudi. Nihče ne more dolgo živeti v teh razmerah. Moja družina si deli dom s štirimi drugimi ljudmi v majhnem dvosobnem stanovanju. Za nas to pomeni nekaj metrov osebnega prostora in s tem nas štejem za 'srečneže',« pravi Alouf.
V šolah je nastanjenih ogromno družin, morda več deset tisoč, a koliko natančno, nihče ne ve. »Ker tudi tam ni več prostora, ljudje 'bivajo' na ulicah. Zapolnili so prehode in podhode, živijo in spijo v umazaniji, prahu, ruševinah in čakajo na boljše časea, ki bi lahko prišli, a ne bodo.«
»Malo je hrane, malo goriva. V trgovinah ni vode. Vodne postaje so najboljše upanje. To je katastrofalna situacija,« poroča novinar. Tudi v bolnišnicah stanje ni boljše in zmanjkuje sanitetnega materiala, pacienti pa so omejeni s 300 ml vode na dan.
Bombe padajo, mrtvašnice se polnijo
Alouf pravi, da so sicer vsi prispeli v mesto Khan Younis, a tudi ta kraj ni povsem varen. »Bombni napadi so redni, ulice pa zasipavajo zrušene zgradbe in so polne ruševin.«
»Slišal sem izstreljevanje raket iz bližnje bolnišnice, medtem ko Hamas nadaljuje svoje napade v Izraelu. To je odprto vabilo k maščevanju. Brnenje izraelskih brezpilotnih letal, ki iščejo svoj naslednji cilj, je vedno prisotno. Bombe padajo, zgradbe se rušijo, mrtvašnice in bolnišnice pa se polnijo.«
Edina rešitev je nemogoča možnost
In to je prehod Rafa v Egipt, ki je zaprt, saj se Kairo zaveda, da bi njegovo odprtje pomenilo novo humanitarno katastrofo, dodaja.
»Milijon beguncev iz Gaze čaka 20 kilometrov od Rafe. Če bi bil prehod odprt, bi nastal kaos. Enako sem videl leta 2014, ko je na tisoče ljudi poskušalo pobegniti pred vojno. Tokrat bi bilo veliko, veliko slabše. Tega se Egipt boji.«
Na koncu sklene, da sta katastrofa in kaos ob poplavi ljudi, ki drvijo proti meji, zagotovo neizogibna.
