Ob smrti tehtal 40 kilogramov, vnuku zaupal svoje največje obžalovanje

Ob prihajajoči 40. obletnici smrti Josipa Broza Tita, ki je umrl 4. maja 1980 v ljubljanskem UKC nekaj dni pred svojim 88. rojstnim dnem, se je tiskovna Agencija France Presse (AFP) spomnila poročila o njegovi smrti po skoraj štirih mesecih zdravljenja v največji slovenski bolnišnici ter pogreba v Beogradu.
 
Bila je nedelja, jugoslovanski časopisi pa so pisali, da je Tito v kritičnem stanju. Zvečer je prišla vest o njegovi smrti zaradi gangrene. Dosmrtnega predsednika Jugoslavije in predsednika njenih komunistov je francoski AFP opisal kot ljubitelja cigar, belih oblačil in svetovnih zvezd, ko je umrl, pa je tehtal le 40 kilogramov.
 
Pred smrtjo pa je svojemu vnuku Jošku Brozu, tako trdijo, zaupal, kaj je bila njegova največja napaka. Joško (72) je v pogovoru za AFP dejal, da se mu je ded ob koncu življenja zaupal in priznal svojo »napako«, kar je bilo zanj to, da je leta 1974 dopustil spremembo ustave, ki je rahljala jugoslovansko federativno ureditev. »Zdaj imamo namesto ene države osem manjših in vse se je razbilo, to je bila moja največja napaka,« se spominja Titovih besed. Njegov ded seveda ni videl krvavega razpada Jugoslavije, ki je sledil po razglasitvi samostojnosti nekdanjih federativnih republik s Slovenijo na čelu.

Brani dedov lik

Joško, eden izmed šestih Titovih vnukov, je deda nazadnje živega videl malo pred smrtjo v bolniški postelji v Ljubljani. »Odpotoval sem v Beograd, ko sem prispel, pa sem slišal novico,« je še povedal za AFP.

Številni kritiki Titu očitajo zapiranje političnih nasprotnikov, številni disidenti so končali na zloglasnem Golem otoku, in represivno zatiranje zgodovinskih razkolov med različnimi etničnimi skupinami, ki so z vso silovitostjo izbruhnile ob razpadu SFRJ, a Joško še danes brani dedov lik.
 
Tita so pokopali 8. maja, pogreba v Beogradu, kjer je pokopan v Hiši cvetja, pa so se udeležili številni svetovni voditelji, med njimi tudi voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, kancler tedanje zahodne Nemčije Helmut Schmidt, vodja Nemške demokratične republike (vzhodna Nemčija) Erich Honecker in britanska premierka Margaret Thatcher.