DAN D
Obala Normandije je čez noč postala krvavo bojišče
Eden od prelomnih trenutkov 2. svetovne vojne. Od izkrcanja mineva 75 let.
Odpri galerijo
Ameriške čete so se 6. junija 1944 bližale Omahi. FOTOGRAFIJE: Reuters
Ko je Nemčija junija 1941 napadala Sovjetsko zvezo, je začel sovjetski voditelj Josif Stalin pritiskati na nove zaveznike, naj odprejo zahodno fronto, vendar so se ti obotavljali, češ da za to nimajo na voljo vsega potrebnega, in so se sprva usmerili na severno Afriko in Sicilijo.
Na teheranski konferenci novembra 1943 sta ameriški predsednik Franklin Roosevelt in britanski premier Winston Churchill obljubila, da bodo dolgo odlagano drugo fronto odprli maja 1944. Odločali so se med štirimi območji in končno za izkrcanje izbrali Normandijo, vse skupaj se je z maja prestavilo na junij. In še takrat je kazalo, da jim lahko krepko ponagaja vreme, kar se na srečo ni zgodilo.
Izkrcanje zaveznikov se je začelo 6. junija 1944. Znano je bilo kot dan D oziroma operacija Overlord, njen prvi del je imel tajno ime operacija Neptun. Šlo je za največje vojaško udejstvovanje v zgodovini, ki je vodilo v postopno osvobajanje Francije in preostalih delov Evrope pod okupacijo nacistične Nemčije. To so bili temelji za zmago zaveznikov na zahodni fronti.
Načrtovanje za tako zahtevno operacijo se je začelo leta 1943. Da bi delovala tako, kot so si jo zavezniki zamišljali, so morali pripraviti in izvesti številne dejavnosti, katerih namen je bil zavajanje nasprotnikov tako glede datuma operacije kot kraja, kjer naj bi se izkrcali. Treba je bilo tudi upoštevati vremenske razmere, ne le v Veliki Britaniji, ampak tudi na območju Rokavskega preliva, saj je bilo samo nekaj dni v vsakem mesecu primernih za podvig. Adolf Hitler je v pričakovanju invazije zadolžil takrat najbolj spoštovanega vojskovodjo maršala Erwina Rommla, da je poveljeval nemškim silam in razvijal utrdbe vzdolž atlantskega zidu, na obali Francije, kjer so postavili na milijone min in raznih ovir.
Začelo se je z močnim letalskim in pomorskim bombardiranjem in izkrcanjem 24.000 ameriških, britanskih in kanadskih vojakov. Cilj je bila obala Normandije, 80 kilometrov širok pas, razdeljen na pet sektorjev, vsak je imel svoje ime, in sicer Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword. Vremenske razmere so bile najbolj moteče na sektorjih Utah in Omaha, kjer so prišli vojaki tudi pod hud ogenj nasprotnikov, tam so bile številne mine, lesene in kovinske ovire.
Največ žrtev je bilo v sektorju Omaha, kjer so bile visoke skale, na katere so se vzpenjali vojaki; tisti, ki jih niso pokosili streli nasprotnika, so zgrmeli v globino in smrt. Zavezniki nobenega od prvotno zastavljenih ciljev za prvi dan niso dosegli, bitke so se nadaljevale še nekaj dni, ko so le zavzeli dovolj ozemlja in premagali Nemce ter začeli prodirati v notranjost.
Do konca junija se je izkrcalo kar 875.000 mož in z njimi ogromna količina opreme. V začetni stopnji je sodelovalo 156.000 zavezniških vojakov in skoraj 7000 različnih plovil, sodelovalo je 2200 britanskih, kanadskih in ameriških bombnikov, 13.000 padalcev, ki so jih pripeljala številna transportna in posebna jadralna letala. Skupno so tako zavezniki imeli na razpolago 9500 letal različnih vrst in tipov.
Pomembno vlogo je imelo francosko odporniško gibanje, ki je izvajalo številne sabotaže na železnici ter električnih in telefonski sistemih.
Nasprotna stran je imela več kot 50.000 vojakov, številne in močne topove in skoraj 12.000 tankov pa sorazmerno malo letal, okrog 850, več kot desetkrat manj kot zavezniki. Ti so ob koncu junija, ko se je končal prvi del izkrcanja, izgubili vsaj 10.000 vojakov. Nasprotniki so jih izgubili 4000–9000.
Izkrcanje je bilo pomembna prelomnica v osvoboditev Evrope skoraj enajst mesecev pozneje, 9. maja 1945. O operaciji je bilo posnetih več odličnih filmov, denimo leta 1962 Najdaljši dan, leta 1998 Reševanje vojaka Ryana, leta 2001 pa so posneli tudi teve mini serijo Četa bratov.
Ameriške čete so se 6. junija 1944 bližale Omahi. FOTOGRAFIJE: Reuters
Na teheranski konferenci novembra 1943 sta ameriški predsednik Franklin Roosevelt in britanski premier Winston Churchill obljubila, da bodo dolgo odlagano drugo fronto odprli maja 1944. Odločali so se med štirimi območji in končno za izkrcanje izbrali Normandijo, vse skupaj se je z maja prestavilo na junij. In še takrat je kazalo, da jim lahko krepko ponagaja vreme, kar se na srečo ni zgodilo.
Izkrcanje zaveznikov se je začelo 6. junija 1944. Znano je bilo kot dan D oziroma operacija Overlord, njen prvi del je imel tajno ime operacija Neptun. Šlo je za največje vojaško udejstvovanje v zgodovini, ki je vodilo v postopno osvobajanje Francije in preostalih delov Evrope pod okupacijo nacistične Nemčije. To so bili temelji za zmago zaveznikov na zahodni fronti.
Izkrcanje na sektorju Omaha
Načrtovanje za tako zahtevno operacijo se je začelo leta 1943. Da bi delovala tako, kot so si jo zavezniki zamišljali, so morali pripraviti in izvesti številne dejavnosti, katerih namen je bil zavajanje nasprotnikov tako glede datuma operacije kot kraja, kjer naj bi se izkrcali. Treba je bilo tudi upoštevati vremenske razmere, ne le v Veliki Britaniji, ampak tudi na območju Rokavskega preliva, saj je bilo samo nekaj dni v vsakem mesecu primernih za podvig. Adolf Hitler je v pričakovanju invazije zadolžil takrat najbolj spoštovanega vojskovodjo maršala Erwina Rommla, da je poveljeval nemškim silam in razvijal utrdbe vzdolž atlantskega zidu, na obali Francije, kjer so postavili na milijone min in raznih ovir.
Obstreljevanje je bilo silovito.
Začelo se je z močnim letalskim in pomorskim bombardiranjem in izkrcanjem 24.000 ameriških, britanskih in kanadskih vojakov. Cilj je bila obala Normandije, 80 kilometrov širok pas, razdeljen na pet sektorjev, vsak je imel svoje ime, in sicer Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword. Vremenske razmere so bile najbolj moteče na sektorjih Utah in Omaha, kjer so prišli vojaki tudi pod hud ogenj nasprotnikov, tam so bile številne mine, lesene in kovinske ovire.
10
tisoč zavezniških vojakov je umrlo v operaciji.
tisoč zavezniških vojakov je umrlo v operaciji.
Največ žrtev je bilo v sektorju Omaha, kjer so bile visoke skale, na katere so se vzpenjali vojaki; tisti, ki jih niso pokosili streli nasprotnika, so zgrmeli v globino in smrt. Zavezniki nobenega od prvotno zastavljenih ciljev za prvi dan niso dosegli, bitke so se nadaljevale še nekaj dni, ko so le zavzeli dovolj ozemlja in premagali Nemce ter začeli prodirati v notranjost.
Nekaj dni pred 75. obletnico so se mnogi spomnili dneva D.
Do konca junija se je izkrcalo kar 875.000 mož in z njimi ogromna količina opreme. V začetni stopnji je sodelovalo 156.000 zavezniških vojakov in skoraj 7000 različnih plovil, sodelovalo je 2200 britanskih, kanadskih in ameriških bombnikov, 13.000 padalcev, ki so jih pripeljala številna transportna in posebna jadralna letala. Skupno so tako zavezniki imeli na razpolago 9500 letal različnih vrst in tipov.
Operacija Overlord je vodila v osvoboditev Evrope maja 1945.
Pomembno vlogo je imelo francosko odporniško gibanje, ki je izvajalo številne sabotaže na železnici ter električnih in telefonski sistemih.
Nasprotna stran je imela več kot 50.000 vojakov, številne in močne topove in skoraj 12.000 tankov pa sorazmerno malo letal, okrog 850, več kot desetkrat manj kot zavezniki. Ti so ob koncu junija, ko se je končal prvi del izkrcanja, izgubili vsaj 10.000 vojakov. Nasprotniki so jih izgubili 4000–9000.
Ameriški vojak Jeff Beson na plaži Omaha
Izkrcanje je bilo pomembna prelomnica v osvoboditev Evrope skoraj enajst mesecev pozneje, 9. maja 1945. O operaciji je bilo posnetih več odličnih filmov, denimo leta 1962 Najdaljši dan, leta 1998 Reševanje vojaka Ryana, leta 2001 pa so posneli tudi teve mini serijo Četa bratov.
