NOVA KNJIGA
Obama šokiral s priznanjem: V Beli hiši na skrivaj kadil
Nekdanji predsednik ZDA Obama napisal že tretjo knjigo. Za podpredsednico si je najprej želel Hillary Clinton.
Odpri galerijo
Še vedno je zelo dejaven na političnem prizorišču. FOTO: Reuters
Washington • Jasno je bilo, da tudi po odhodu iz Bele hiše ne bo tiho. Barack Obama bi rad Američanom in svetu sporočil še marsikaj, svoje misli in izkušnje je tokrat povzel v spominih, že njegovi tretji knjigi, naslovil jo je Obljubljena dežela (Promised land).
Knjiga ima kar 768 strani, zajema pa obdobje od Obamovega otroštva do konca prvega predsedniškega mandata 2013. Politične strani se osredotočajo na njegove začetne korake v politiki, s poudarkom na njegovi prelomni zmagi 2008, ko so ZDA dobile prvega temnopoltega predsednika. Čeprav so mediji takrat poročali o slavju na ulicah demokratične države, se Obama spominja strahu, ki ga je vzbujal med republikanci, za zasuk republikanske stranke v smeri rasizma pa je po njegovem kriva predvsem Sarah Palin, podpredsedniška kandidatka njegovega tekmeca Johna McCaina. Takrat so vzniknile teorije zarote, intelektualni misleci so bili izrinjeni iz prvih vrst, vse to pa je s pridom speljeval na svoj mlin Donald Trump, ki takrat sicer še ni kandidiral, a se je z ambicijami sukal na političnem parketu.
»Edina razlika med drugimi republikanskimi voditelji in Trumpom pa je ta, da Trump nima nobenih zavor,« v knjigi piše Obama, ki je Josepha Bidna za podpredsednika izbral, ker je pomiril tiste, ki so menili, da je Obama premlad. In ker je dostojen, pošten in zvest, poudarja Obama, ki je hvaležen za vsa leta sodelovanja z Bidnom. To mu je občutno olajšalo selitev v Belo hišo in prevzem vajeti, pri tem pa mu je bil v veliko pomoč, priznava, George Bush ml., ki se je takrat poslavljal in pokazal izjemno spoštovanje do svojega naslednika. Obama je v knjigi zaupal še, da je za podpredsednico najprej želel povabiti demokratsko tekmico Hillary Clinton, a si je premislil – zaradi njenega moža. »Nenavadno bi bilo v Beli hiši videvati nekdanjega predsednika ZDA s tako nejasno opredeljeno vlogo,« pojasnjuje.
Velik del spominov nameni tudi ženskam v svojem življenju: babici, materi, ženi in hčerkama, ne skriva pa niti svojih šibkosti: v Beli hiši je dolgo kadil na skrivaj, dokler ga ni zasačila ena od hčera in ga z jeznim pogledom spodbudila k žvečenju nikotinskih žvečilk.
Republikansko sovražnost je začela krepiti že Sarah Palin, meni Barack Obama.
Knjiga ima kar 768 strani, zajema pa obdobje od Obamovega otroštva do konca prvega predsedniškega mandata 2013. Politične strani se osredotočajo na njegove začetne korake v politiki, s poudarkom na njegovi prelomni zmagi 2008, ko so ZDA dobile prvega temnopoltega predsednika. Čeprav so mediji takrat poročali o slavju na ulicah demokratične države, se Obama spominja strahu, ki ga je vzbujal med republikanci, za zasuk republikanske stranke v smeri rasizma pa je po njegovem kriva predvsem Sarah Palin, podpredsedniška kandidatka njegovega tekmeca Johna McCaina. Takrat so vzniknile teorije zarote, intelektualni misleci so bili izrinjeni iz prvih vrst, vse to pa je s pridom speljeval na svoj mlin Donald Trump, ki takrat sicer še ni kandidiral, a se je z ambicijami sukal na političnem parketu.
»Edina razlika med drugimi republikanskimi voditelji in Trumpom pa je ta, da Trump nima nobenih zavor,« v knjigi piše Obama, ki je Josepha Bidna za podpredsednika izbral, ker je pomiril tiste, ki so menili, da je Obama premlad. In ker je dostojen, pošten in zvest, poudarja Obama, ki je hvaležen za vsa leta sodelovanja z Bidnom. To mu je občutno olajšalo selitev v Belo hišo in prevzem vajeti, pri tem pa mu je bil v veliko pomoč, priznava, George Bush ml., ki se je takrat poslavljal in pokazal izjemno spoštovanje do svojega naslednika. Obama je v knjigi zaupal še, da je za podpredsednico najprej želel povabiti demokratsko tekmico Hillary Clinton, a si je premislil – zaradi njenega moža. »Nenavadno bi bilo v Beli hiši videvati nekdanjega predsednika ZDA s tako nejasno opredeljeno vlogo,« pojasnjuje.
Velik del spominov nameni tudi ženskam v svojem življenju: babici, materi, ženi in hčerkama, ne skriva pa niti svojih šibkosti: v Beli hiši je dolgo kadil na skrivaj, dokler ga ni zasačila ena od hčera in ga z jeznim pogledom spodbudila k žvečenju nikotinskih žvečilk.
