Obiskovalci z dihanjem uničevali grobnico

Stoletje potem, ko so odkrili grobnico Tutankamona, v njej pa mumificiranega dečka faraona, ki so ga tam pokopali pred več kot 3000 leti, se je le končala obnova poškodb, nastalih zaradi prahu, vlage in obiskovalcev. Strokovnjaki so restavrirali tudi freske na zidovih in stropu ter jih vrnili v stanje, v katerem so bile, ko je leta 1922 v grobnico prvi stopil britanski arheolog Howard Carter. Nihče si ni predstavljal, da bo odkritje doživelo tolikšno medijsko pozornost, in to še po toliko desetletjih. Carter je s sodelavci potreboval deset let, da je popisal in katalogiziral vse, kar so v grobnici našli in pospravili na varno, grobnica pa je bila po tistem odprta za javnost, postala je izjemen magnet za turiste z vsega sveta. V njej je še na ogled nekaj zakladov, pa seveda sam faraon: njegovi posmrtni ostanki so oviti v laneno platno in na ogled postavljeni v posebni stekleni skrinji z nadzorovano temperaturo in vlago.

Devet let je trajal projekt, zamenjali so lesene pode, razsvetljavo, zaradi del so morali premestiti tudi samega Tutankamona. »Gre za izjemno dragocen eksponat, premikanje mumije je bilo zelo stresno,« je dejal Neville Agnew s konservatorskega instituta Getty s sedežem v Los Angelesu, ki je nadzoroval dela, o operaciji dviga mumije in njenega 250 kg težkega zaboja.

Starodavno grobnico v Dolini kraljev so že nekajkrat obnavljali, a nikoli tako načrtno in podrobno. Konservatorji, arhitekti in znanstveniki so najprej naredili analize, trajale so skoraj pet let, ki so razkrile vpliv okolice na mumijo in škodo, ki so jo napravili obiskovalci, tudi praske in grafite. »Para, nastala z dihanjem, vpliva na prav vse v grobnici,« je pojasnil Hussein Shaboury, profesor umetnosti z univerze v Aleksandriji, in dodal, da je v grobnici v resnici zelo težko dihati. »Za to smo morali poskrbeti, poiskati način, da bi vanjo ves čas dotekal svež zrak, krožil, se v celoti zamenjal vsakih 30 minut.« Pri restavriranju je seveda sodelovalo tudi egiptovsko ministrstvo za starine, sporočili so, da so namerno na stenah pustili več črnih madežev, ki so bili tam že v času, ko je Carter prvič odprl grobnico: raziskovalci so opravili DNK-analizo teh madežev in potrdili, da so mikrobiološkega izvora, kot so domnevali, a ker so mrtvi, ne pomenijo grožnje, zato jih niso odstranili, pa tudi zato ne, ker so prodrli globoko v barvo, odstranjevanje pa bi to poškodovalo.


Tutankamonovo grobnico so odkrili leta 1922 v Dolini kraljev na zahodnem bregu Nila, nedaleč od južnega egiptovskega mesta Luksor, bila je edina iz Novega kraljestva, ki so jo našli neoskrunjeno, neoropano. Tutankamon je vladal med letoma 1334 pred našim štetjem in 1325 pred našim štetjem, v času XVIII. dinastije, umrl je pri osemnajstih letih.