POHLEP
Obsodbe vatikanskih prevarantov
V nekaj letih so si pridobili za 19 milijonov premoženja. Zaporne in denarne kazni, a napovedane pritožbe.
Odpri galerijo
Papež Frančišek želi narediti konec finančnim prevaram. FOTO: Tony Gentile/Reuters
S poneverbami in pranjem denarja so si nezakonito prislužili več milijonov evrov, zato sta zaporna in še denarna kazen povsem upravičeni. Sodba sicer še ni pravnomočna, a v Vatikanu in po svetu glasno odmeva.
Vatikansko sodišče je namreč nekdanjega prvega moža svoje banke Angela Caloio spoznalo za krivega ter mu namenilo osem let in enajst mesecev zapora, takšna kazen pa je doletela tudi njegovega odvetnika in nekdanjega svetovalca banke Gabrieleja Liuzza. Oba bosta morala plačati še po 12.500 evrov. Obsodili so še Liuzzovega sina, 55-letnega Lamberta Liuzza, ta je dobil pet let in dva meseca zapora ter 8000 evrov kazni, skupaj morajo banki odšteti še 23 milijonov evrov odškodnine. Tožilstvo je dokazalo, da je zdaj 81-letni Caloia pod vatikansko banko Istituto per le Opere di Religione (IOR) prodal 29 nepremičnin v lasti banke in si tako zagotovil za kar 19 milijonov evrov premoženjske koristi, pri tem pa je bil njegova desna roka zdaj 97-letni Gabriele Liuzzo.
Kazniva dejanja so se dogajala med letoma 2001 in 2008, ko sta bila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI., tožilstvo pa je v obtožnici sprva trdilo, da si je trojica pridobila za 59 milijonov evrov premoženjske koristi, a pozneje sodišče pri nekaterih prodajah nepremičnin ni odkrilo nepravilnosti. Finančne prevare v IOR ne presenečajo, v osemdesetih letih obstoja so ustanovo pretresli številni škandali, ki pa jim zdajšnji papež Frančišek želi narediti konec. Obsodbe pristojnih so sicer zelo zgovorne, a vprašljive: odvetniki so že napovedali pritožbe, glede na starost vsaj dveh obsojenih pa ostaja upravičen dvom, ali bosta kdaj zares šla za zapahe.
Vatikansko sodišče je namreč nekdanjega prvega moža svoje banke Angela Caloio spoznalo za krivega ter mu namenilo osem let in enajst mesecev zapora, takšna kazen pa je doletela tudi njegovega odvetnika in nekdanjega svetovalca banke Gabrieleja Liuzza. Oba bosta morala plačati še po 12.500 evrov. Obsodili so še Liuzzovega sina, 55-letnega Lamberta Liuzza, ta je dobil pet let in dva meseca zapora ter 8000 evrov kazni, skupaj morajo banki odšteti še 23 milijonov evrov odškodnine. Tožilstvo je dokazalo, da je zdaj 81-letni Caloia pod vatikansko banko Istituto per le Opere di Religione (IOR) prodal 29 nepremičnin v lasti banke in si tako zagotovil za kar 19 milijonov evrov premoženjske koristi, pri tem pa je bil njegova desna roka zdaj 97-letni Gabriele Liuzzo.
Kazniva dejanja so se dogajala med letoma 2001 in 2008, ko sta bila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI., tožilstvo pa je v obtožnici sprva trdilo, da si je trojica pridobila za 59 milijonov evrov premoženjske koristi, a pozneje sodišče pri nekaterih prodajah nepremičnin ni odkrilo nepravilnosti. Finančne prevare v IOR ne presenečajo, v osemdesetih letih obstoja so ustanovo pretresli številni škandali, ki pa jim zdajšnji papež Frančišek želi narediti konec. Obsodbe pristojnih so sicer zelo zgovorne, a vprašljive: odvetniki so že napovedali pritožbe, glede na starost vsaj dveh obsojenih pa ostaja upravičen dvom, ali bosta kdaj zares šla za zapahe.
