Od treh ton zlata je ostala zgolj voda

V Srbiji še vedno poteka preiskava »ropa stoletja«, odkar so letos spomladi ugotovili, da je iz rudarskega giganta RTB Bor, ki je od lani v večinski lasti kitajske rudarske družbe Zijin, med letoma 2010 in 2017 izginilo več kot tri tone zlata, vrednega najmanj 120 milijonov evrov. Kot je mogoče prebrati v nekaterih srbskih medijih, zlasti v Večernjih novostih, za zdaj preiskovalci še vedno niso ugotovili natančne količine zlata, ki je izginilo neznano kam.


Dokler niso vajeti v RTB Bor, kamor spadajo ne samo rudniki bakra v Boru, temveč tudi v Majdanpeku in vsi obrati za predelavo izkopanih rudnin, prevzeli novi lastniki iz Kitajske, so v Zlatarni, kot so popularno imenovali obrat za pridelavo zlata in drugih plemenitih kovin iz anodnega blata oziroma mulja, le enkrat do dvakrat na tri do štiri mesece zagnali stroje za pridelavo zlata. Ker se je ves proces odvijal bolj sporadično in brez kakšnega večjega nadzora, je pri izginotju zlata, kot zdaj ugotavljajo preiskovalci, lahko sodelovalo večje število ljudi.

Kitajski nadzor

Ko je decembra lani 63-odstotno lastništvo nad Rudarsko-topilniškim bazenom Bor dobil novi lastnik iz Kitajske, so procese pridobivanja zlata iz anodnega mulja začeli izvajati redno vsak teden, poleg tega so Kitajci izjemno poostrili disciplino in nadzor. Prav to zdaj bega preiskovalce, kajti pred prihodom Kitajcev je vrsto let veljalo, da so proces pridelave zlata opravljali bolj sporadično, domnevno zato, da naj bi se nabralo dovolj anodnega mulja in bi bil zato ves postopek pridobivanja zlata bolj ekonomičen. A kot kaže, je bila ta sporadičnost bolj izgovor, da so se lahko večje količine zlata znašle v žepih nekaterih zaposlenih.

Preiskovalci so se za zdaj osredotočili na obdobje od začetka leta 2014 do 1. aprila 2017, ko naj bi po izsledkih analize, ki so jo naredili na Inštitutu za kemijsko tehnologijo in metalurgijo Univerze v Beogradu, izginilo skoraj 900 kilogramov zlata, vrednega okrog 33 milijonov evrov. A kot je za Večernje novosti povedal poznavalec razmer, ki sodeluje v preiskavi, a je hotel ostati anonimen, so se v Boru sledi za zlatom začele zgubljati že leta 2010 in na podlagi nekaterih indicev so zdaj sestavili približno oceno, da je od takrat do leta 2018 izginilo tri tone zlata v vrednosti 120 milijonov evrov.

Anodni mulj

Zlato, srebro, platino, tudi druge redke kovine, kot so selen in telur, v Boru pridobivajo iz anodnega mulja. Gre za stranski produkt, ki ostane po procesu pridobivanja elektrolize bakra iz bakrove rude. Ta črna kaša ostane na dnu elektrolizne banje in je dobesedno zlata vredna, saj se v njej naberejo vse vredne in redke kovine. Preden iz tega anodnega mulja nastanejo zlate palice, je potreben določen proces. Najprej mulj po tekočem traku prepeljejo v obrat, kjer ga obdelajo z močno žvepleno kislino in zapečejo, da odstranijo nestabilne snovi, nato pa gre kaša v topljenje. Rezultat je srebrno-zlata zlitina oziroma zlitina doré (doré v francoščini pomeni zlat oziroma pozlačen). S kemijskimi reakcijami to zlitino nato ločijo: zlato se izloči skupaj z malo primesmi, iz česar pozneje pridobijo čisti zlati prah. Srebro ostane v raztopini. Tega očistijo in pošljejo naprej na elektrolizo, med katero pridobijo čiste srebrove kristale, ločevanje pa poteka na podlagi njihovih različnih reaktivnosti in topnosti. Tako z različnimi pristopi iz anodnega mulja pridobijo še veliko dragocenih kovin.

Če v Boru, kot zdaj ugotavljajo, niso vodili natančne evidence, koliko anodnega mulja je nastalo pri elektrolizi bakrene rude, ni čudno, da je nekaj tega zlatega mulja zmanjkalo. Poleg tega so srbski mediji zdaj odkrili, da je v okolici Bora obstajalo več ilegalnih topilnic zlata, v katerih so predelovali anodni mulj, ki so ga posamezniki kar v vrečah nosili s tovarniških dvorišč.

Nihče ničesar ne ve

Preiskovalci so doslej zaslišali že več kot 50 ljudi, a kot ugotavljajo nekateri srbski mediji, jim ti na pogovorih niso kaj posebno pomagali. Na vprašanje, kako je mogoče, da konec leta, ko so delali bilance, niso opazili, da manjka toliko zlata, so vsi odgovorili z enostavnim odgovorom: Ne vemo. Doslej so aretirali štiri delavce iz Zlatarne, dva nekdanja delavca z istega obrata in še enega varnostnika. Sodišče je vsem sedmim odvzelo kar 48 nepremičnin (hiš in vikendov), ki so jih imeli v lasti, pri pregledu stanovanj pa so našli nekaj več kot 136.000 evrov, skoraj 4000 dolarjev, skoraj 100.000 srbskih dinarjev in več kot kilogram zlata. Sedmerica je že od začetka maja v priporu, kjer čakajo na sojenje, policisti pa so nekaterim srbskim novinarjem povedali, da bo na koncu preiskave seznam osumljenih za krajo stoletja morda bistveno daljši.

Prav tako so se preiskovalci spraševali, kako je mogoče, da je bilo v vodi, ki jo uporabljajo pri izpiranju zlitine, več zlata kot na začetku procesa. Vse to je mogoče, pravijo strokovnjaki, ki se spoznajo na proces pridobivanja zlata iz anodnega mulja, ker se je vse skupaj delalo zelo sporadično in verjetno prav zaradi možnosti odtujevanja zlata iz topilnice, dokumentacija ni bila vodena posebno natančno. Praviloma sta bili vpisani samo teža in količina vhodnega materiala – anodnega mulja –, preostale parametre dela, ki se uporabljajo pri nadaljnji rafinaciji zlata, kot so trajanje postopka, količin kisline, ki so jo uporabljali, količina vode in kakšna je bila temperatura, pa so v dokumentacijo vnašali bolj po domače. Pogosto so bili ti parametri napisani na roko, zato so včasih nečitljivi, kar preiskovalcem še dodatno otežuje delo.

Prelaganje odgovornosti

Ko je srbski posebni oddelek državnega tožilstva za organizirani kriminal ugotovil, da je količina ukradenega zlata bistveno večja, kot so sprva sumili, so nekdanji vodilni ljudje RTB Bor začeli s prstom kazati na Inštitut za rudarstvo in metalurgijo (IRM) v Boru, ki naj bi spremljalo ves proces pridobivanja zlata v Boru. Kot dokaz so preiskovalcem tožilstva dostavili neki dokument, ki naj bi dokazoval nevestno delo v IRM, a se je potem izkazalo, da je ta sporni dokument celo ponarejen. Vodstvo RTB Bora naj bi se sklicevalo na mnenje, ki naj bi ga o nevestnem početju IRM izdelali trije strokovnjaki beograjskega Inštituta za tehnologijo jedrskih in drugih mineralnih snovi.

Pozneje se je izkazalo, da dva od treh strokovnjakov o omenjenem »lastnem mnenju« sploh nista imela pojma, tretja strokovnjakinja, ki naj bi pri tem sodelovala, pa je bila že več kot leto dni v pokoju in nikakor se ne bi mogla podpisati pod mnenje svojega nekdanjega delodajalca. Nekdanji vodilni rudarsko-metalurškega kompleksa v Boru zdaj pravijo, da zadeve ne morejo komentirati, ker preiskava še poteka, a prav vsi, s katerimi so se pogovarjali srbski novinarji, nekako ne morejo verjeti, da bi bila sploh možna kraja zlata takšnih razsežnosti.