Odkrili množično žabje grobišče: morda je bila kriva selitev
Le kaj je doletelo uboge žabe in krastače, bega arheologe, ki so med izkopavanjem trase za novo cesto blizu najdišča iz železne dobe odkrili kosti okoli 8000 dvoživk.
V jarku v Bar Hillu blizu Cambridgea so namreč naleteli na množično grobišče žab in krastač, vzrok za njihov pogin pa še ni znan.
So jih skuhali?
Toliko posmrtnih ostankov na kupu namreč lahko pomeni samo nekaj zelo tragičnega, komentirajo najdbo v 14 metrov dolgem jarku na zahodni strani rotunde iz srednje in pozne železne dobe, torej iz obdobja med letoma 400 pr. n. št. do 43. n. št., ko je bila tam naselbina.
Lahko bi jih pobila tudi kruta zima.
Kosti dvoživk so sicer odkrili že na več območjih arheoloških izkopavanj, a nikoli v takšnem obsegu, zmajujejo z glavo zooarheologi, ki še ugotavljajo, da žabe verjetno niso bile obrok ljudi ali plen drugih živali, saj na kosteh niso našli nobenih sledi, kot so ugrizi, ureznine ali ožganine, ki bi nakazovale na to; mogoče pa je, da so bile skuhane in so kosti pri tem ostale nepoškodovane, domnevajo raziskovalci iz londonskega arheološkega muzeja, ki pristavljajo, da obstajajo številni dokazi o uživanju dvoživk na Otoku še iz kamene dobe.
Uboge živali je morda tja privabila hrana, saj so na območju pridelovali žito, s tem pa pritegovali žuželke, morda pa je bila zanje usodna množična selitev med paritvenim obdobjem, med katero so padle in se ujele v jarek, ki je bil takrat, tako predvidevajo, še veliko globlji. Pogin bi lahko povzročila tudi posebno okrutna zima ali pa bolezen, denimo ranavirus, ki je zelo nalezljiv med dvoživkami.
8000 jih je poginilo v globokem jarku.
Morebitnih vzrokov za okrutno žabjo usodo je veliko, na območju, velikem 243 hektarov, pa so arheologi odkrili tudi posmrtne ostanke drugih živali, številne človeške kosti, lončeno posodje in različne pripomočke ter orodje.
