Odkrili starodavni grobnici

Arheologi so v bližini slavne piramide v Gizi odkrili 4500 let stari grobnici dveh duhovnikov nekdanjega egiptovskega vladarja Kefrena. Faraon Kefren je pripadal Četrti dinastiji, Egiptu pa naj bi vladal med letoma 2550 in 2532 pred našim štetjem, čeprav si strokovnjaki o trajanju njegove vladavine niso enotni, nekateri mu pripisujejo celo neverjetnih 66 let na čelu te afriške dežele, a je bolj verjetno, da se je njegovo vladanje končalo po dobrih dvajsetih letih.

Kefren je dal zgraditi drugo največjo piramido v Gizi, menda tudi slovito Sfingo. Bil je sin faraona Keopsa, ki je dal zgraditi največjo in morda najbolj znano in piramido v Gizi − Keopsovo piramido. Kefren naj bi bil po ugotovitvah starogrških zgodovinarjev Diodorja in Herodota krut tiran, pod katerim da so Egipčani, enako kot med vladavino njegovega očeta, hudo trpeli, sicer pa o njem ni veliko znanega.


Na tiskovni konferenci, ki jo je egiptovsko ministrstvo za arheologijo sklicalo po osupljivi najdbi, je priznani egiptolog Zahi Hawass dejal, da so v grobnicah odkrili še več pomembnih reči, med njimi kipe lastnikov grobnic, enemu je bilo ime Behnui-Ka, drugemu Nwi, njunih žena in otrok, poleg njih so našli še kipe šakalov ter mnogo hieroglifov.


Behnui-Ka je bil po podatkih, ki so jih doslej zbrali arheologi, izjemno pomemben človek, imel naj bi kar sedem pomembnih funkcij, med drugim je bil faraonov sodnik ter duhovnik. Nwi naj bi bil t. i. faraonov čistilec in vodja dežele.