Odkritje: prva luna zunaj Osončja

Astronomi so najverjetneje odkrili prvo luno zunaj našega Osončja, velik in plinast svet, velik kot Neptun, ki se razlikuje od doslej poznanih lun in kroži okoli plinastega telesa, desetkrat večjega kot Jupiter. Luna, ki jo sicer še previdno imenujejo kandidatka, saj jo morajo kot tako dodatno potrditi z nadaljnjimi opazovanji, je vsekakor zanimiva, a ker gre za plinasto nebesno telo, ni velike verjetnosti, da bi tam obstajalo življenje.
 

Presenečeni nad odkritjem

Ta eksoluna (ime pomeni, da je zunaj našega Osončja) ni podobna ničemur doslej znanemu v naši kozmični soseski, pravijo znanstveniki, presenečeni nad odkritjem – ne zato, ker to dokazuje, da lune obstajajo tudi drugod, pač pa zato, ker so spoznali, koliko se razlikuje od skoraj 180 znanih v našem Osončju. Opazil jo je teleskop Kepler, potem pa jo je opazoval Hubble. Rezultate odkritja sta v Science Advances objavila astronoma David Kipping in diplomant Alex Teachey z univerze Columbia.

Odkritje je seveda daleč od naseljene lune Pandore iz filma Avatar režiserja Jamesa Camerona, v katerem fantazijsko peto luno, ki kroži okrog dejansko obstoječe zvezde Alfa Kantaver, obišče posadka zemeljskih astronavtov. Ne smemo pa seveda zamenjati domišljijske Pandore s pravo in z velikimi kraterji posejano malo Pandoro, ki je Saturnova luna.

V Avatarju je luna opisana kot kamniti svet, manjši od Zemlje, a bogat z izjemnim in nenavadnim življenjem. Ravno tako naj bi bila ta luna drugačna od Endor, ki je bila slikovito prikazana v enem od najboljših filmov iz serije Vojna zvezd in je predstavljala gozdnato in z atmosfero bogato luno, veliko za tretjino Zemlje. Njeni najbolj znameniti prebivalci so bili mali ognjeviti, vendar prisrčni Evoki. Okrog te fantazijske lune je krožilo kar dvoje sonc.

No, Teachey in Kipping sta zelo previdna in poudarjata, da se še naprej osredotočata na potrditev obstoja lune zunaj našega sončnega sistema. Eksoluna in njen planet Kepler-1625b sta v orbiti Keplerja-1625, zvezde, ki je po temperaturi podobna našemu Soncu, vendar za 70 odstotkov večja. Eksoluna kroži okoli tri milijone kilometrov od Keplerja-1625b. O tem, ali tam obstaja življenje, ne ugibata, ne glede na dejstvo, da tako planet kot luna najverjetneje krožita v orbiti, ki velja za naseljivo.

Zvezda v središču tega sončnega sistema je stara 10 milijard let, kar je grobo rečeno dvakratna starost našega Sonca, zaradi česar je blizu konca svoje življenjske dobe. To po drugi strani pomeni, da sta bili tako zvezda kot luna nekdaj mnogo hladnejši. Ko je zvezda v nedavnih tisočletjih postajala toplejša, je postala toplejša tudi luna. S tem se je razširila njena atmosfera, nastala je kamnita luna z napihnjeno atmosfero, ki je videti kot planet v velikosti Neptuna.


Obstaja verjetnost, da gre za luno, ki ima majhno maso, pravi Kipping in pristavlja, da nekateri računalniški modeli celo nakazujejo, da gre za nebesno telo, ki ima podobno maso kot Zemlja.
 

Pričakovanja od novih teleskopov

Astronomi so odkrili več kot 3500 eksoplanetov, gre za planete, ki so v orbiti drugih zvezd. Obenem odkrivajo eksolune, telesa, ki se gibljejo okoli eksoplanetov, a njihovo odkrivanje je počasno zaradi tehničnih omejitev. Novoodkrita luna je precej večja od največje lune v našem sončnem sistemu: Jupitrova luna Ganimed ima premer 5260 km, eksoluna pa kar 49.000 km, ocenjujeta Kipping in Teachey.


Kot že rečeno, sta se raziskovalca pri svojem delu opirala na Keplerjev in Hubblov vesoljski teleskop. Ker zdaj deluje tudi nov in še bolj zmogljiv vesoljski teleskop Tess, tudi od njega pričakujemo marsikaj novega in zanimivega – tako pri odkritju novih planetov zunaj našega sončnega sistema kot tudi lun, ki jih spremljajo. Še več bomo v naslednjih letih pričakovali od velikega teleskopa Jamesa Webba, ki bo v vesolje poletel v letu 2021.