MNOŽICE TURISTOV
Odslej vstopnina za v Benetke
Oblasti jo uvajajo zaradi nepregledne množice turistov. Za ogled mesta od tri do deset evrov, odvisno od trenutne gneče.
Odpri galerijo
Obiskovalci najdejo še tako stranski kanal.
Potem ko so v Benetkah na zahtevo prebivalcev končno prepovedali pristajanje velikih križark v Beneški laguni, so se oblasti mesta na vodi zaradi stabilizacije navala turistov odločile za vstopnino.
V Benetke ta trenutek, v času korone, vsak dan vstopi 80.000 turistov. Vsaj polovica se jih do Trga sv. Marka odpravi kar peš. Tako ne plačajo vozovnice za vaporetto, ki stane sicer le nekaj evrov. Niti ne sedejo v drage, dražje ali pregrešno drage restavracije. V kavarni na sv. Marku boste za kavo lahko odšteli tudi nekaj deset evrov. Hkrati ne prenočijo v beneških hotelih s prav tako zasoljenimi cenami. Čeprav, resnici na ljubo, se da prenočiti po relativno sprejemljivi ceni in popiti kavo za nekaj evrov.
Vstopnice v mesto na otoku bodo uvedli z letom 2022. Kot kaže, bomo morali zanjo odšteti od tri do deset evrov, odvisno od gneče, ne od starosti ali statusa študenta ali upokojenca.
Na zeleni dan z manj turisti bomo za vstopnico odšteli le pičle tri evre. Na rdeči dan, ko bo ljudi že več, bo stala osem evrov. Na črne dneve z največ gneče pa bo cena poskočila na polnih deset evrov.
Mestne oblasti se nadejajo, da se bo v blagajno na dan steklo do 600.000 evrov. Kar ni malo denarja. Ob največjem obisku pa tudi milijon in več.
Ob koncu druge svetovne vojne je v Benetkah stalno živelo 150.000 ljudi, danes že manj kot 50.000. Benečani se izseljujejo iz tega severnojadranskega bisera predvsem zaradi nepreglednih množic. Glavne ulice od železniške postaje proti mostu Rialto in naprej do Trga sv. Marka se niti ponoči ne izpraznijo.
Oblasti imajo že nekaj let hude težave z vzdrževanjem reda in odvažanjem gora smeti. Domačini so razjarjeni, saj obiskovalci, stari in mladi, zaradi pomanjkanja vecejev opravljajo malo in veliko potrebo kar v stranskih ulicah. Zlivanje vode na mularijo, ki lula in pijančuje po stranskih ulicah, sploh ne učinkuje več, ampak je postalo prava atrakcija. Mladi so se začeli nastavljati besnim gospodinjam. Da ne omenjamo spanja ob kanalih v poletnih mesecih.
Pogled na Canal Grande FOTOgrafiji: Getty Images
Vstopnice v mesto na otoku bodo uvedli z letom 2022. Kot kaže, bomo morali zanjo odšteti od tri do deset evrov, odvisno od gneče, ne od starosti ali statusa študenta ali upokojenca.
Na zeleni dan z manj turisti bomo za vstopnico odšteli le pičle tri evre. Na rdeči dan, ko bo ljudi že več, bo stala osem evrov. Na črne dneve z največ gneče pa bo cena poskočila na polnih deset evrov.
Mestne oblasti se nadejajo, da se bo v blagajno na dan steklo do 600.000 evrov. Kar ni malo denarja. Ob največjem obisku pa tudi milijon in več.
Ob koncu druge svetovne vojne je v Benetkah stalno živelo 150.000 ljudi, danes že manj kot 50.000. Benečani se izseljujejo iz tega severnojadranskega bisera predvsem zaradi nepreglednih množic. Glavne ulice od železniške postaje proti mostu Rialto in naprej do Trga sv. Marka se niti ponoči ne izpraznijo.
80.000 turistov na dan beležijo tudi med korono.
Oblasti imajo že nekaj let hude težave z vzdrževanjem reda in odvažanjem gora smeti. Domačini so razjarjeni, saj obiskovalci, stari in mladi, zaradi pomanjkanja vecejev opravljajo malo in veliko potrebo kar v stranskih ulicah. Zlivanje vode na mularijo, ki lula in pijančuje po stranskih ulicah, sploh ne učinkuje več, ampak je postalo prava atrakcija. Mladi so se začeli nastavljati besnim gospodinjam. Da ne omenjamo spanja ob kanalih v poletnih mesecih.
