LED IZGINJA
Ogroženi sta dve milijardi ljudi
Nujno je takoj ukrepati, svarijo znanstveniki. Tali se tudi Himalaja.
Odpri galerijo
Vpliv globalnega segrevanja na Himalajo doslej ni bil znan.
Raziskovalci opozarjajo na še eno podnebno krizo, o kateri ne govori nihče in bi lahko v samo stoletju z ledom prekrite vrhove spremenila v gole skale. Antarktika in Grenlandija namreč nista edini ledeniški območji, ki ju ogrožajo podnebne spremembe.
Dvig temperature zaradi globalnega segrevanja bi lahko stalil kar tretjino ledenikov v Himalaji, in to tudi če se korenito spremeni klimatska politika. Tako predvideva najnovejša podnebna študija, s katero se je ukvarjalo kar 200 strokovnjakov.
Taljenje himalajskega ledu bi lahko imelo resne posledice za skoraj dve milijardi ljudi, saj vse reke v bližnjih državah nastajajo oziroma se napajajo prav iz teh ledenikov; regija Hindukuš v Himalaji (ki se razteza na 3500 kilometrih od Afganistana do Mjanmara) je po Arktiki in Antarktiki območje z največ ledu, pravijo ji tudi tretji pol.
Tudi če občutno zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida in zaustavimo dvig temperature za 1,5 Celzijeve stopinje, kot predvideva pariški podnebni sporazum, se bo stopilo kar 36 odstotkov ledenikov z verige Hindukuš–Himalaja do leta 2100, opozarjajo znanstveniki. Če se globalna temperatura dvigne za dve stopinji, se bo do leta 2100 stopila polovica ledenikov, kar več kot dve tretjini pa se bosta stopili, če izpustov ne bomo zaustavili.
Ledeniki so pomembna zaloga vode za 250 milijonov ljudi, ki živijo na tistem območju, kar 1,65 milijarde ljudi je odvisnih od velikih rek, ki izvirajo tam in tečejo proti Indiji, Pakistanu, Kitajski ... Soavtor študije Philippus Wester iz mednarodnega centra za integrirani razvoj gora in gorskih območij pravi, da nihče ne ve za to podnebno krizo, saj je večina pozornosti usmerjena k taljenju na Arktiki, ki je tudi zelo občutljiva za globalno segrevanje.
»V najboljšem primeru in če smo zelo optimistični, bomo izgubili tretjino ledenikov, ampak to ne pomeni, da ne bomo v težavah. To je bilo za nas šokantno odkritje,« je dejal. Gorska veriga je dolga in vpliv segrevanja je spremenljiv: nekateri ledeniki v Afganistanu in Pakistanu so stabilni, nekateri led celo pridobivajo, najverjetneje zaradi oblaka, ki zakriva sonce, in spremenljivih vetrov, ki prinašajo sneg. A tudi ti se bodo sčasoma začeli taliti, opozarja Wester.
Raziskovalci domnevajo, da je na tistem območju od 70. let prejšnjega stoletja zaradi dviga temperatur izginilo okoli 15 odstotkov ledu. Do leta 2050 oziroma 2060 bodo reke precej bolj vodnate, prav tako visokogorska jezera, začela se bodo razlivati in poplavljati bližnja mesta. A po letu 2060 bodo reke začele upadati. To bodo občutile tudi hidroelektrarne, ki bodo morale zmanjšati proizvodnjo, najbolj pa bodo prizadeti kmetje ob vznožju gora in ob nižjeležečih rekah, ki se zanašajo na zdaj predvidljivo zalogo vode, zato bo hrane manj oziroma se bo podražila.
Prebivalstvo te regije je izjemno siromašno, za preživetje imajo manj kot dva dolarja na dan, ko se bo začela katastrofa, pa bodo prav oni prvi na udaru. Svoje lahko dodajo še politične napetosti med narodi: naravne katastrofe ne poznajo državnih meja, a zaradi konflikta med državami jih bo težko reševati, menijo raziskovalci.
Študijo je naročilo osem držav v bližini te gorske verige, z njo se je 200 znanstvenikov ukvarjalo pet let, še 125 strokovnjakov pa je raziskave nadziralo. Vpliv globalnega segrevanja na Himalajo doslej ni bil znan. »Zdaj pa končno vemo dovolj, da lahko sprožimo akcijo. In ta je nujna,« poudarjajo raziskovalci.
Vpliv globalnega segrevanja na Himalajo doslej ni bil znan.
Dvig temperature zaradi globalnega segrevanja bi lahko stalil kar tretjino ledenikov v Himalaji, in to tudi če se korenito spremeni klimatska politika. Tako predvideva najnovejša podnebna študija, s katero se je ukvarjalo kar 200 strokovnjakov.
Taljenje himalajskega ledu bi lahko imelo resne posledice za skoraj dve milijardi ljudi, saj vse reke v bližnjih državah nastajajo oziroma se napajajo prav iz teh ledenikov; regija Hindukuš v Himalaji (ki se razteza na 3500 kilometrih od Afganistana do Mjanmara) je po Arktiki in Antarktiki območje z največ ledu, pravijo ji tudi tretji pol.
Tudi če občutno zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida in zaustavimo dvig temperature za 1,5 Celzijeve stopinje, kot predvideva pariški podnebni sporazum, se bo stopilo kar 36 odstotkov ledenikov z verige Hindukuš–Himalaja do leta 2100, opozarjajo znanstveniki. Če se globalna temperatura dvigne za dve stopinji, se bo do leta 2100 stopila polovica ledenikov, kar več kot dve tretjini pa se bosta stopili, če izpustov ne bomo zaustavili.
Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, se bosta do leta 2100 stopili dve tretjini himalajskih ledenikov.
Ledeniki so pomembna zaloga vode za 250 milijonov ljudi, ki živijo na tistem območju, kar 1,65 milijarde ljudi je odvisnih od velikih rek, ki izvirajo tam in tečejo proti Indiji, Pakistanu, Kitajski ... Soavtor študije Philippus Wester iz mednarodnega centra za integrirani razvoj gora in gorskih območij pravi, da nihče ne ve za to podnebno krizo, saj je večina pozornosti usmerjena k taljenju na Arktiki, ki je tudi zelo občutljiva za globalno segrevanje.
»V najboljšem primeru in če smo zelo optimistični, bomo izgubili tretjino ledenikov, ampak to ne pomeni, da ne bomo v težavah. To je bilo za nas šokantno odkritje,« je dejal. Gorska veriga je dolga in vpliv segrevanja je spremenljiv: nekateri ledeniki v Afganistanu in Pakistanu so stabilni, nekateri led celo pridobivajo, najverjetneje zaradi oblaka, ki zakriva sonce, in spremenljivih vetrov, ki prinašajo sneg. A tudi ti se bodo sčasoma začeli taliti, opozarja Wester.
Študijo, ki jo je naročilo osem držav, je opravljalo 200 raziskovalcev.
Raziskovalci domnevajo, da je na tistem območju od 70. let prejšnjega stoletja zaradi dviga temperatur izginilo okoli 15 odstotkov ledu. Do leta 2050 oziroma 2060 bodo reke precej bolj vodnate, prav tako visokogorska jezera, začela se bodo razlivati in poplavljati bližnja mesta. A po letu 2060 bodo reke začele upadati. To bodo občutile tudi hidroelektrarne, ki bodo morale zmanjšati proizvodnjo, najbolj pa bodo prizadeti kmetje ob vznožju gora in ob nižjeležečih rekah, ki se zanašajo na zdaj predvidljivo zalogo vode, zato bo hrane manj oziroma se bo podražila.
Prebivalstvo te regije je izjemno siromašno, za preživetje imajo manj kot dva dolarja na dan, ko se bo začela katastrofa, pa bodo prav oni prvi na udaru. Svoje lahko dodajo še politične napetosti med narodi: naravne katastrofe ne poznajo državnih meja, a zaradi konflikta med državami jih bo težko reševati, menijo raziskovalci.
36
odstotkov ledenikov se bo stopilo, če zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida in se zaustavi dvig temperature.
odstotkov ledenikov se bo stopilo, če zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida in se zaustavi dvig temperature.
Študijo je naročilo osem držav v bližini te gorske verige, z njo se je 200 znanstvenikov ukvarjalo pet let, še 125 strokovnjakov pa je raziskave nadziralo. Vpliv globalnega segrevanja na Himalajo doslej ni bil znan. »Zdaj pa končno vemo dovolj, da lahko sprožimo akcijo. In ta je nujna,« poudarjajo raziskovalci.
