Opičje koze lahko postanejo endemične tudi v Evropi

Če pride do prenosa virusa opičjih koz na živali, lahko ta bolezen postane endemična tudi v Evropi, so danes sporočili iz Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). Iz Svetovne zdravstvene organizacije pa sporočajo, da se prenose okužb v državah, kjer ta bolezen ni endemična, lahko ustavi.

Po besedah direktorice ECDC Andree Ammon pri vseh dosedanjih potrjenih primerih beležijo blage simptome. Četudi je poudarila, da je nevarnost širjenja med splošno populacijo zelo nizka, pa je dodala, da je verjetnost nadaljnjih prenosov okužb med ljudmi z več spolnimi partnerji visoka. ​Maria Van Kerkhove, ki je pri WHO pristojna že za tehnično vodenje v odzivanju na covid 19, je v ponedeljek izrazila prepričanje, da je situacija glede opičjih koz obvladljiva in da se prenos okužb med ljudmi lahko ustavi v državah, kjer ta bolezen ni endemična. Po njenih besedah je WHO doslej skupno zabeležil 200 primerov potrjenih okužb oz. sumov na okužbo.

Kako se širijo opičje koze

Okužbe z virusom opičjih koz so bile v zadnjem tednu tako zabeležene v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Po sobotnih podatkih WHO so laboratoriji v 12 različnih državah zunaj endemičnega območja poročali o sumih okužb. Zadnja država, ki je danes potrdila okužbo z virusom opičjih koz, je Danska.

Rosamund Lewis iz WHO je danes dejala, da so v preteklih letih že beležili okužbe z virusom opičjih koz zunaj endemičnih držav, a dodala, da je tokrat prvič prišlo do številčnih okužb med ljudmi, ki niso potovali na endemična območja. Strokovnjakinja WHO je sporočila, da še vedno ni znano, če je virus morebiti mutiral, je pa izrazila prepričanje, da je to zelo malo verjetno, češ da so takšni virusi ponavadi stabilni. Pri ECDC so izpostavili mlade otroke, nosečnice in bolnike z imunosupresijo kot ljudi, pri katerih lahko okužba izzove težje simptome.

Andy Seale, svetovalec WHO pri programih v zvezi s spolno prenosljivimi boleznim je poudaril, da, četudi lahko pride do okužb prek spolnih odnosov, opičje koze niso spolno prenosljiva bolezen. »Četudi vidimo primere okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, to ni bolezen gejev,« poudarja Seale, ki je to statistiko pripisal dejstvu, da gre za del populacije, ki je zelo proaktiven pri odzivanju na nenavadne simptome.

Začne se s simptomi, ki so podobni gripi

Opičje koze so endemične v 11 afriških državah. Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam. Do prenosa okužbe med ljudmi lahko pride ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično.

Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa lahko pride do izpuščajev in ran, ki so občasno tudi boleče.