Otroci v največji krizi do zdaj

Poročilo Unicefa kaže, da je covid-19 otroke prizadel v obsegu brez primere, saj gre za najhujšo krizo, s katero je bil Unicef soočen v svoji 75-letni zgodovini. Številke so zastrašujoče. Zaradi pandemije je v revščini živelo kar 100 milijonov otrok več oziroma 10 odstotkov več kot leta 2019. Lani več kot 23 milijonov otrok ni prejelo osnovnih cepiv.

Težave z duševnim zdravjem vplivajo na več kot 13 odstotkov otrok in mladih, starih od 10 do 19 let. Na vrhuncu krize se več kot 1,6 milijarde otrok in mladostnikov ni šolalo zaradi zaprtja držav. Kot posledica pandemije bo lahko še pred koncem desetletja skoraj 10 milijonov dodatnih porok otrok.

Otroci na prvem mestu

Število otrok z vsega sveta, ki prisilno delajo, se je povzpelo na 160 milijonov in se je v zadnjih štirih letih povečalo za 8,4 milijona. Do konca leta 2022 bi lahko prisilno delo začelo še dodatnih 9 milijonov otrok, kar je posledica revščine, ki jo je sprožila pandemija. Na vrhuncu pandemije je 1,8 milijarde otrok živelo v 104 državah, kjer je bil dostop do storitev za preprečevanje nasilja in odzivanje nanj resno oviran. Petdeset milijonov otrok trpi zaradi akutne podhranjenosti (atrofije), kar pomeni, da so presuhi za svojo starost.

»V obdobju globalne pandemije, vse večjih konfliktov in vse hujših podnebnih sprememb še nikoli ni bilo bolj pomembno, da otroke postavimo na prvo mesto,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. Da bi se lahko odzvali na razmere in si po njih opomogli, Unicef še naprej spodbuja k naložbam v socialno zaščito, človeški kapital in vlaganje finančnih sredstev v okrevanje.