Ozonska luknja se celi: znano, kdaj naj bi se v celoti zacelila

Ozonska luknja nad Antarktiko je trenutno razmeroma majhna in zdrava, kar dokazuje, da je ozonski plašč na poti k popolnemu okrevanju. To je dobra novica. Slaba novica pa je, da je trenutna velikost ozonske luknje povezana z nenadnim segrevanjem stratosfere nad Antarktiko v juliju, kar je povzročilo nenavadno visoke temperature na velikih delih celine.

A razen skrb vzbujajočih visokih temperatur okoli južnega tečaja so zadnji podatki o ozonski plasti pozitivni. Trenutno kaže, da bi se lahko ozon v celoti povrnil na raven iz leta 1980 (preden so se pojavile luknje v ozonski plasti), in sicer do leta 2066 nad Antarktiko, nad Arktiko do leta 2045 in do leta 2040 za preostali svet. »Ozonski plašč, ki je bil nekoč bolan, okreva,« je dejal generalni sekretar OZN António Guterres.

Ščit pred nevarnimi UV-žarki

Ozonska plast je območje stratosfere med 15 in 30 kilometri nad zemeljsko površino, ki ima visoko koncentracijo plinastega ozona v primerjavi z drugimi deli ozračja. Ker absorbira del nevarnih sončnih ultravijoličnih žarkov, deluje kot ščit za življenje na našem planetu. V 70. in 80. letih 20. stoletja je postalo očitno, da zevajočo luknjo v ozonskem plašču povzročajo klorofluoroogljikovodiki (CFC), kemikalije, ki jih je ustvaril človek in so se nekoč pogosto uporabljale v aerosolnih razpršilih, topilih in hladilnih sredstvih, ki razgradijo ozonsko plast, ko jih ponese v stratosfero.

Ozonski plašč, viden iz vesolja na zemeljskem obzorju kot modri pas na dnu velikega svetlo modrega pasu oziroma stratosfere, s silhueto kumulonimbusa v oranžnem siju troposfere FOTO: Nasa/Wikimedia Commons – javna domena

Svetovna meteorološka organizacija je novico objavila na svetovni dan ozona, 16. septembra, ko zaznamujemo obletnico sklenitve montrealskega protokola leta 1987, mednarodnega sporazuma, ki je prepovedal uporabo CFC po vsem svetu. To je bil nedvomno eden najuspešnejših mednarodnih sporazumov doslej. Do danes ostaja edina pogodba OZN, ki jo je ratificiralo vseh 197 držav podpisnic.

»V času, ko je multilateralizem pod velikim pritiskom, montrealski protokol izstopa kot simbol upanja,« je zapisal generalni sekretar OZN Guterres. »Ko države pokažejo politično odločenost za skupno dobro, so spremembe možne.«

Spreminjajoči se ozonski plašč

Vendar je ozonski plašč kompleksen in njegovo stanje je odvisno od številnih dejavnikov. Velikost ozonske luknje se spreminja z letnimi časi, pojavi se avgusta in doseže največjo velikost okoli oktobra, konec novembra pa se končno spet zapre.

Kakor ugotavlja služba EU za spremljanje atmosfere Copernicus (CAMS), se je luknja nad Antarktiko letos razvila kasneje kot običajno zaradi motenj v polarnem vrtincu, ki sta jih povzročili dve epizodi nenadnega segrevanja stratosfere julija 2024. Zato je razmeroma majhna za ta letni čas. Kljub temu podatki kažejo, da je ozonska luknja nad Antarktiko na dobri poti za dolgoročno okrevanje.

Spreminjanje ozonske luknje nad Antarktiko in projekcija FOTO: Nasa/Wikimedia Commons – javna domena

»Obstaja nešteto dejavnikov, od vulkanov do podnebnih sprememb, ki neposredno ali posredno vplivajo na nastanek ozonske luknje nad Antarktiko. Kljub temu nobeden od njih ni tako nevaren kot antropogene snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Montrealski protokol in poznejši amandmaji so ustvarili potrebne razmere, da se ozonski plašč začne zdraviti, in pričakujemo lahko, da bodo v naslednjih štiridesetih letih vidni nadaljnji znaki okrevanja,« je sporočil Laurence Rouil, direktor CAMS pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi.

»To kaže, da je človeštvo sposobno z mednarodnim sodelovanjem in znanstveno utemeljenim odločanjem spremeniti svoj vpliv na ozračje planeta,« je sklenil Rouil.