12P/PONS-BROOKS

Ozrite se v nebo, naslednjič bo viden čez 71 let

Prebivalci severne poloble lahko v začetku aprila občudujemo zeleni komet. Najdemo ga zgodaj zvečer na zahodni strani neba v bližini ozvezdja Ovna.
Fotografija: Ozvezdje Ovna FOTO: Alexandr Yurtchenko/getty Images
Odpri galerijo
Ozvezdje Ovna FOTO: Alexandr Yurtchenko/getty Images

Ljubitelji nočnega neba se te dni ne pozabite ozreti proti zahodu, kjer je viden čudovit komet s strokovnim imenom 12P/Pons-Brooks, ljubkovalno pa mu pravijo Mati zmajev, med drugim zato, ker oddaja čudovito zeleno barvo. Takšne barve je zaradi molekul dikarbona, ki pršijo z njegovega površja ter tvorijo rep kometa, ko jih obsije sončna svetloba, pa molekule oddajajo zeleno barvo. To bomo seveda videli le, če komet pogledamo s teleskopom ali močnim daljnogledom, je pa viden tudi s prostim očesom, in sicer kot »mala umazana snežna kepa nepravilne oblike«, kot ga je opisal britanski astronom Gregory Brown.

Komet je poseben tudi zato, ker bo naslednjič mimo Zemlje pripotoval šele čez 71 let, kar pomeni, da ga bo večina tokrat videla prvič in zadnjič. 

V dobrih razmerah je viden s prostim očesom. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters
V dobrih razmerah je viden s prostim očesom. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters

Na nočnem nebu ga najdemo tako, da kmalu po tem, ko se stemni, poiščemo zahod in tam ozvezdje Ovna. V njem so tri svetle zvezde, ki tvorijo obliko, podobno močno raztegnjenemu trikotniku, pod enim od vogalov pa lahko opazimo še dve svetlejši zvezdi.

Komet se trenutno pomika med Zemljo in omenjenim ozvezdjem, v naslednjih tednih pa bo dosegel ozvezdje Oriona. Najbližje Soncu bo 21. aprila, njegov rep bo takrat zato najsvetlejši, najbližje Zemlji pa bo 2. junija, a ga takrat prebivalci severne poloble ne bomo več videli. Tudi tisti na drugem koncu sveta pa ga ne bodo mogli občudovati tako dolgo kot mi, saj se bo po 2. juniju od našega planeta začel oddaljevati.

Komet je sredi julija 1812 prvi opazil francoski astronom Jean-Louis Pons, dobra dva tedna pozneje pa še njegov ameriški kolega William Robert Brooks, zato so to skalo, večjo od Mount Everesta, ki potuje po našem osončju, po njiju tudi poimenovali. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije