VINO
Pandemija znova odprla vinske line
Kot odlična rešitev so se izkazale v obdobju kuge. Kupci so v kjantaricah lahko odnesli največ 1,4 litra.
Odpri galerijo
Štiristo let so bile spomenik, zgodovinska znamenitost, opomnik na bolezen, ki je sejala smrt, črno smrt: toda line, skozi katere so plemiči varno, z manjšo možnostjo prenosa okužbe prodajali vino predvsem v obdobju kuge v Firencah, so znova oživele. Okenca, tista, ki jih sčasoma niso zazidali in so prestala drugo vojno vihro, so spet uporabna, odprl jih je, seveda, novi koronavirus.
Denar so vrgli v kis
Nekoč so plemiške družine, ki so imele vinograde na podeželju, prodajale vino na ulico, brez plačila davka, zamisel pa se je porodila politični rodbini Medici, ki so želeli spodbuditi kmetijski sektor. Kupcem tako ni bilo treba vstopati na grajsko dvorišče ali v palačo, ampak so samo potrkali na leseno okence. Cena je bila za navadne smrtnike nekoliko nižja, možnost okužbe pa je bila v obdobju razsajanja kuge tako rekoč nična.
Prostora je bilo ravno za kjantarico, torej opleteno trebušasto steklenico, ki jo je prodajalec potisnil skozi 30 centimetrov visoko in 20 centimetrov široko lino: le tako je bilo mogoče kupiti vino, največ 1,4 litra naenkrat, kupec pa je denar odložil v skodelico s kisom, ki je bilo takrat edino veljavno razkužilo. Zanimivo, kljub hudi bolezni se ljudstvo ni bilo pripravljeno odpovedati vinu, še več, strah in tesnobo so utapljali v alkoholu, zato je prodaja tega v črnem obdobju cvetela.
Vinske line, t. i. buchette, imajo danes spet posebno vlogo v firenški družbi: ob izbruhu pandemije covida-19 so gostinci in slaščičarji, potem ko so jim oblasti dovolile odprtje lokalov ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov, sklenili odpreti okenca, hvaležni, da so se njihovi predniki v daljni preteklosti domislili tako dobre rešitve, zaradi katere lahko varno in zanesljivo prodajajo kavo, sladoled in kakšno osvežilno pijačo. Za zdaj jih tako deluje sedem, skupno naj bi jih bilo v središču Firenc 149, a so nekatere že preurejene v svetišča ali pa izložbena okna.
Denar so vrgli v kis
Nekoč so plemiške družine, ki so imele vinograde na podeželju, prodajale vino na ulico, brez plačila davka, zamisel pa se je porodila politični rodbini Medici, ki so želeli spodbuditi kmetijski sektor. Kupcem tako ni bilo treba vstopati na grajsko dvorišče ali v palačo, ampak so samo potrkali na leseno okence. Cena je bila za navadne smrtnike nekoliko nižja, možnost okužbe pa je bila v obdobju razsajanja kuge tako rekoč nična.
Prostora je bilo ravno za kjantarico, torej opleteno trebušasto steklenico, ki jo je prodajalec potisnil skozi 30 centimetrov visoko in 20 centimetrov široko lino: le tako je bilo mogoče kupiti vino, največ 1,4 litra naenkrat, kupec pa je denar odložil v skodelico s kisom, ki je bilo takrat edino veljavno razkužilo. Zanimivo, kljub hudi bolezni se ljudstvo ni bilo pripravljeno odpovedati vinu, še več, strah in tesnobo so utapljali v alkoholu, zato je prodaja tega v črnem obdobju cvetela.
7
kavarn za zdaj uporablja buchette.
kavarn za zdaj uporablja buchette.
Vinske line, t. i. buchette, imajo danes spet posebno vlogo v firenški družbi: ob izbruhu pandemije covida-19 so gostinci in slaščičarji, potem ko so jim oblasti dovolile odprtje lokalov ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov, sklenili odpreti okenca, hvaležni, da so se njihovi predniki v daljni preteklosti domislili tako dobre rešitve, zaradi katere lahko varno in zanesljivo prodajajo kavo, sladoled in kakšno osvežilno pijačo. Za zdaj jih tako deluje sedem, skupno naj bi jih bilo v središču Firenc 149, a so nekatere že preurejene v svetišča ali pa izložbena okna.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Državni proračun