Papež Frančišek počiva tam, kjer je najraje molil

»S prihodom v baziliko je končano zadnje potovanje našega ljubega svetega očeta Frančiška,« je v soboto ob začetku molitve rožnega venca pred baziliko Marije Snežne naznanil litovski kardinal Rolandas Makrickas. V baziliko, zadnjem počivališču 266. papeža Rimskokatoliške cerkve, predstavniki sedme sile niso imeli vstopa, Frančišek pa je prvi papež, ki je tam pokopan po več kot sto letih, skupno osmi.
Sobotni zračni posnetki Trga sv. Petra v Vatikanu svetu razkrivajo zanimivo paleto: črne barve, v katero se je odelo 162 tujih delegacij z več deset voditelji držav in predstavnikov kraljevih dvorov, bele, ki jo je nosilo 4000 duhovnikov, rdeče, barve 250 kardinalov, in vijolične, barve 400 škofov. Okoli njih pa 250 tisoč žalujočih vernikov, ki so se zgrnili na znameniti trg, še 150 tisoč se jih je Frančišku poklonilo ob poti po rimskih ulicah, tistih, ki jim je papež najraje služil.


- 400 tisoč vernikov
- 162 tujih delegacij
- 4000 duhovnikov
- 250 kardinalov
- 400 škofov

Sveti sedež je na dan papeževega slovesa, ki je bil tudi pri nas dan žalovanja, zvonovi v slovenskih cerkvah pa so ob uri pogreba zvonili 15 minut, obsijalo sonce, simbol upanja, ki ga je Frančišek prinesel mnogo verujočim. In tudi neverujočim. Bil je romar upanja, vodnik in spremljevalec na poti do velikega cilja, so že ob njegovi smrti sporočili iz Vatikana, kjer poudarjajo, da je krščanska skupnost hvaležna za dar njegovega služenja, ki ga je opravljal s pogumom in zvestobo evangeliju. Vseskozi je živel preprosto, bil je glasnik nemočnih, nedolžnih, starejših, bolnih, najmlajših, odrinjenih; pozival je k dialogu, miru, pravičnosti in skromnosti.
Odprto srce
V duhu velikih dejanj tega velikega človeka, ki je kljub temu vztrajal pri majhnosti navadnega smrtnika, je potekala tudi pogrebna slovesnost, ki si jo je v skromnem slogu za časa življenja začrtal Frančišek sam. Bil je preprost pastir, ne pa premožni vplivnež, zato naj bo tudi poslednje slovo temu primerno. Pred pogrebom so 15 minut doneli zvonovi bazilike svetega Petra, kjer je sveti oče počival od srede, preprosto in zapečateno leseno krsto je v spremstvu kardinalov preneslo na trg 14 mož, papeška gospoda, sicer spremljevalci in pomočniki svetega očeta pri avdiencah in različnih protokolarnih obveznostih.


Kaj sledi?
S pogrebom papeža se je v Cerkvi začelo devetdnevno žalovanje, t. i novemdiales. Po koncu je pričakovati začetek konklava, postopka izbora novega papeža, čeprav točnega datuma kardinali še niso določili. Kandidat bo moral v Sikstinski kapeli prepričati dve tretjini kardinalov z volilno pravico, takšnih, ki na dan izpraznitve sedeža apostola Petra niso dopolnili 80 let. Prvi dan volijo samo enkrat in izberejo kandidate, naslednje dni volijo po dvakrat. Če papeža ne izberejo niti po zadnjem glasovanju četrtega dne, volivci peti dan počivajo. Če ga ne izvolijo niti po štirih ciklusih s 34 volilnimi krogi, lahko izbirajo med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem volilnem krogu prejela največ glasov; ta dva nimata volilne pravice. Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo in sežgejo v peči ter dodajo snov, ki ustrezno obarva dim, v belo, če so papeža izglasovali, in črno, če ga niso.
Uvodni molitvi sta sledili berili, prvo v angleščini, drugo v španščini, jeziku pokojnega argentinskega papeža. Slovesnost na prostem je vodil kardinal dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je med drugim poudaril, da je imel Frančišek, ki je na velikonočno nedeljo podelil zadnji blagoslov, odprto srce za vse. »Vzpostavil je neposreden stik s posamezniki in ljudstvi, željan biti blizu vsem, z izrazito pozornostjo do tistih v težavah. Brez mere se je razdajal, zlasti marginaliziranim, najmanjšim med nami,« je poudaril kardinal, čigar daljšo pridigo je večkrat prekinil spontani aplavz. »Bil je tudi papež, pozoren na znamenja časa in na to, kar je Sveti Duh prebujal v cerkvi.«

Bil je glasnik nemočnih, nedolžnih, starejših, bolnih, najmlajših, odrinjenih.
Po uro in pol dolgi pogrebni slovesnosti so krsto v sprevodu, v posebej prirejenem papamobilu, prepeljali do šest kilometrov oddaljene in papežu najljubše bazilike Marije Snežne. Tam ga je še zadnjič simbolno pozdravila skupina revnih, tistih, ki se jim je sveti oče v svojem pontifikatu največ posvečal. Papeža so pokopali v preprostem grobu iz marmorja z napisom Franciscus, nad grobom visi replika Frančiškovega naprsnega križa. Verniki so lahko grob obiskali že včeraj, kardinali pa so v popoldanskih urah tam opravili molitev, ki jo je vodil kardinal Makrickas, ki upravlja baziliko. Frančišek počiva v stranski ladji, blizu kapele, v kateri je znamenita ikona Marije, imenovana Salus Populi Romani, Rešiteljica rimskega ljudstva, pred katero je Frančišek pogosto molil.
Brez mere se je razdajal, zlasti marginaliziranim, najmanjšim med nami.