Pekel Anastazije (20) na Krku: Hoteli so, da se oblačim kot vlačuga, vame so vrgli pepelnik

Pekel. Tako je mati iz Beograda opisala hčerkino kratko delovno izkušnjo med sezono na Hrvaškem, ki se je končala z žaljivkami, obmetavanjem s pepelnikom in ter namigom policije, naj se dekle vrne v Srbijo. Restavracija je Konoba La Marinera na priljubljeni počitniški destinaciji Slovencev, na otoku Krk.

Izkušnjo svojega otroka je objavila na twitterju, do sedaj jo je prebralo več kot 140.000 ljudi, objava pa je takoj postala viralna v državah nekdanje Jugoslavije. Lastnik pravi, da večina tega ne drži in da je postal žrtev poskusov izsiljevanja. Restavracija sedaj prejema na stotine slabih ocen, mati namreč odkrito vabi sledilce, naj ocenijo gostilno. Poslovni razhod se je sprevrgel v pravo vojno, za vse pa je, kot kaže, kriva slaba predsezona in posledično rahli živci.

Vsega krivo pomanjkanje gostov?

Jutarnji se je pogovarjal z akterjema nenavadne zgodbe. Anastasija Isaković (20), srednješolka, ki je med sezono na Hrvaškem nameravala zaslužiti denar za študij kmetijstva, in lastnik gostilne, mornar Marin Dedić sta glavna akterja. Anastazija pravi, da je službo našla prek oglasa, da je bila gazdarica po telefonu zelo prijazna. Ko je prišla, 13. junija, pa prvi teden ni delala, ker še ni imela urejenega delovnega dovoljenja. Ko so dnevi minevali, pripoveduje za Jutarnji, dela pa ni bilo, so se začeli prepiri med lastnikoma. Slabši začetek sezone od prejšnjih in pomanjkanje nemških turistov sta gostinca na Krku, kot kaže, spravila na rob živcev. Zaradi tega se je začel pekel, kot je hčerino kratko bivanje na Hrvaškem opisala njena mama.

Že ko je prišla, ji je šef rekel, da naj si 'namesti' dojke, čez dva dni pa jo je vprašal, ali lahko hodi v petah. »Ko sem rekla, da znam, je rekel, da mi bo kupil mini krilo in pete, da bom v njih stregla hrano. Rekla sem, da nisem prišla, da bom atrakcija in se oblačila kot vlačuga samo zato, da bi pritegnili goste, ampak jih mora privabiti hrana. Bil je jezen. Čas je mineval in ni bilo dela, zato sta bila šefica in šef vedno bolj živčna in sta se nenehno prepirala. Prepirala sta se tudi v pred gosti, drug drugemu govorila, kako moramo delati. Očitali so nam, da ne delamo dobro, zato ni gostov. Nekega dne je bil šef zelo jezen, cel dan je kričal name, češ da sem nesposobna. Imel je na primer vino v plastičnih steklenicah, zato je bil zelo jezen, ker nisem vedela, kje so. Sploh nisem vedela, da ima vino v plastičnih steklenicah. Kričal je, da ne znam opravljati svojega dela,« pravi in še: »Po pravici povedano, dela sploh ni bilo, niti napitnine ne, čeprav so med razgovori vsem povedali, da je promet odličen. Šefica nas je spet napadla in prosila me je, naj povem, v čem je problem. Povedala sem ji, nas nenehno vlečejo v svoje prepire. Začela je kričati, da sem šlampasta in brez sramu, obrnil sem se in vrgla mi je pepelnik v kolk. Imam modrico. V šoku sem bila, nato je kričala, naj grem nazaj v pi** materno, iz katere sem prišla, preklinjala je, vpila, da sem bedak ... Bilo me je strah, ona je 15 centimetrov višja od mene, 30 kilogramov težja in 30 let starejša. Od vsega hudega sem se nasmejala in se obrnila, da bi odšla, stekla je za mano, mož jo je ujel ... Šla sem spakirat, ko je za menoj prišel šef in vpil, naj grem ven ... S pomočjo domačinov sem našla sobo in odšla.«

Nesramnost policije?

Povedala je mami, kaj se ji je zgodilo. Slednja je poklicala policijo, a ko je izgovorila priimek Isaković, so rekli Visaković, ona je ponovila priimek, policisti so ga ponovili s pripombo 'ah, V kot Vukovar'.

Lastnik gostilne La Marinero njeno zgodbo ovrže, pravi, da je bila slaba delavka, na tabletah, in da ga je hotela ob odhodu izsiljevati. Za Jutarnji je poslal korespondenco sporočil, ki sta si jih izmenjala. »500 na roko in ne bom nič rekla,« je med drugim zapisano.