Pekel za introvertirane: »Tu sem imela na izbiro tečaj kvačkanja ali bolščanje v steno«
Pet mesecev dolga zabava v pižamah. Študentsko naselje. Pekel za introvertirane. To je samo nekaj stavkov, s katerimi tisti, ki so izkusili življenje na Antarktiki, opisujejo življenje na najbolj skrivnostni in eni najhladnejših celin na svetu. Leta 1959 je 12 držav podpisalo sporazum, s katerim so se zavezale, da bodo ta poledeneli del planeta uporabljale izključno v miroljubne namene. Tako na Antarktiki ni vojaških baz ali drugih stavb, ki bi jih uporabljala vojska, izjema so vojaške ladje, ki jim je dovoljeno pripluti do obale, ko prebivalcem pripeljejo hrano, zdravila in druge nujne reči. Stalnih prebivalcev na Antarktiki ni, vsaj ne človeških, tam so nastanjeni različni raziskovalci ter drugi zaposleni, ki skrbijo, da življenje na nekaj postajah in bazah teče čim bolj nemoteno.
Tu sem imela na izbiro tečaj pletenja in kvačkanja ali bolščanje v steno, in zdaj si znam splesti pulover.
Keri Nelson se je v eno od njih za pol leta preselila iz ameriške zvezne države Minnesota. Izkušnjo je opisala kot nadrealistično. V poletnih mesecih, ki tam spodaj trajajo od oktobra do marca, je najbolj pestro, pravi, saj takrat v bazi živi tudi do tisoč ljudi, vse skupaj pa je menda videti kot počitniški kamp za odrasle.
»Vsi smo nagneteni znotraj zidov naše baze, zunaj je strašno mrzlo, zato se ne moreš umakniti na zrak, ves čas so okoli tebe ljudje, ves čas se nekaj dogaja. Če ste introvertirana oseba, je to pravi pekel. Ker ni prav dosti za početi, pa sem se naučila veliko reči, ki se jih drugače ne bi. Doma denimo ne bi niti pomislila na pletenje in kvačkanje. Tu sem imela na izbiro ta tečaj ali bolščanje v steno, in zdaj si znam splesti pulover,« je v smehu dejala Keri, ki se je najtežje navadila na 90 sekund dolge prhe. »Vode ni v izobilju, zato je treba biti izredno varčen. Ko ti je nekajkrat zapored zmanjka, preden izpereš šampon z lasišča, se naučiš pohiteti,« še pravi Američanka, ki je več kot hvaležna za priložnost, da se lahko vsakih nekaj let vrne na Antarktiko po nepozabne spomine.