Grški raj za turiste se spreminja v pekel (VIDEO in FOTO)

Ognjeni zublji, ki so zajeli drugi največji grški otok Evija, goltajo vse pred seboj. Požar je uničil ogromne površine borovega gozda in prisilil še zadnje prebivalce, da zapustijo domove. Ogenj se zdaj zaradi vetra širi proti naselju ob obali, gasilci pa se z velikimi težavami borijo z ognjem. »Pred nami je težka noč. Na Eviji sta dve glavni gasilski enoti, ena je na severu, druga na jugu,« je povedal zvečer namestnik ministra civilne zaščite Nikos Hardalias.


Grki in Turki se že več kot dva tedna borijo s požari zaradi vročinskega vala, ki je najhujši v zadnjih desetletjih. Ogenj je terjal že dve smrtni žrtvi v Grčiji, osem v Turčiji, več deset pa jih je bilo hospitaliziranih. Medtem ko je Turkom v teh dneh z dežjem šlo na roko vreme, v Grčiji izjemno visoke temperature ne popuščajo.



Razmere so se nekoliko umirile na območju Peloponeza. »Stanje na območju Aten se umirja, a nas skrbi, da bi se požar spet razplamtel,« je dejal Hardalias. V nedeljo so iz gozda reševali poškodovane gasilce, na Zakintosu pa je strmoglavilo gasilsko letalo. Pilot je preživel in ni utrpel poškodb, poroča agencija Ana.





Gasilcem veliko težav na Eviji povzroča nedostopen teren. Borovi gozdovi, ki so tako zelo privlačni za turiste, so prava nočna mora za gasilce. Požar je že uničil več domov in upepelil hektare rastja. Grkom so na pomoč prihiteli ukrajinski in romunski gasilci. S požarom se bori 266 grških gasilcev s 66 vozili, pomaga pa jim še 200 gasilcev iz omenjenih dveh držav s 23 vozili in pomočjo iz zraka. Požare gasijo s 17 letali in helikopterji, a to ni dovolj. Vročina je tolikšna, da »voda iz gasilskih cevi in letala izpari, preden se dotakne tal.«



»Izgubil sem glas, ko sem prosil za več letal. Ne morem več nadzirati te situacije,« je dejal Jorgos Capurniotis, župan mesta Mandudi. »Mnogo vasi je ostalo celih samo zato, ker mladi niso upoštevali navodil za evakuacijo in so ostali, da bi rešili svoje premoženje.« V pogovoru za AFP pa je 26-letni Janis Selimis iz Guvesa na severu otoka dejal, da so zdaj prepuščeni božjim rokam. »Države ni. Če bodo ljudje odšli, bodo vasi pogorele. Naslednjih 40 let ne bo tukaj posla, pozimi pa se bomo utapljali v poplavah, ker nas gozd ne bo več ščiti.«