Pes je star več kot 30 let!
Bobi ni le najstarejši še živeči pes, ampak je postavil tudi nov absolutni pasji starostni rekord: z osupljivimi 30 leti in 266 dnevi, kolikor je štel na dan, ko so ga s certifikatom obdarili Guinnessovi ocenjevalci, je s prestola spodrinil Spika, čivavo iz ameriške zvezne države Ohio, ki jih šteje 23, vpisal pa se je tudi v zgodovino kot najstarejši pes vseh časov. Ta naslov je do zdaj namreč nosil Bluey, avstralski ovčar, ki je doživel neverjetnih 29 let in pet mesecev, poslovil pa se je 1939.
Kot mladič se je ognil smrti
Bobi, pripadnik pasme alentejski planinski pes, že vse življenje živi s svojo družino Costa v vasici Conqueiros ob zahodni obali Portugalske, kjer je njegovo poslanstvo tudi varovanje živine. Kot odličen pes čuvaj nikoli ne zapusti domačega posestva in svari pred vsakim obiskovalcem, zavoljo Bobija že tri desetletja spijo povsem mirno, se namuzne njegov gospodar Leonel. Pričakovana življenjska doba pasme je od 12 do 14 let, toda Bobi je presegel vsa pričakovanja. Njegovo dolgoživost bi lahko pripisali več okoliščinam, je prepričan Leonel, sam pa meni, da je njegov kuža tako zelo zadovoljen in odličnega zdravja, ker živi ves čas na prostem in si je sam izbral kotiček za spanje, povodca ali verige pa ne pozna. Verjetno gre zahvala tudi genom, tudi njegova mamica je namreč živela dolgo, kar 18 let.
Prehranjuje se izključno s človeško prehrano, kar je sicer v nasprotju z veterinarskimi smernicami, a tako je že od mladih tačk, pove Leonel, ki psu vsako jed, preden mu jo postreže, namoči v vodi, da odplakne kar največ začimb. Bobi se je skotil v enem od gospodarskih poslopij na posestvu, a so Leonelovi starši takrat sklenili vse štiri mladičke pokončati, kajti doma ni bilo več prostora za nove živali. Bobi jim je ušel, in ker se po več dneh ni vrnil, so preprosto menili, da je poginil. Toda resnica je bila drugačna. Enega od mladičev je skril takrat osemletni Leonel, ki je z brati nato skrbel za psa več mesecev. Hranili so ga z vsem, kar so lahko odtujili iz domače kuhinje, po nekaj mesecih pa so se fantje le opogumili in staršem povedali resnico. K sreči so se ti strinjali, da Bobi postane del družine.
In tako je že tri desetletja, življenja brez tako srčnega psa, kot je Bobi, pa si ne predstavljajo. Pred petimi leti so se pošteno prestrašili za njegovo zdravje, saj je zapadel v dihalno stisko, a je težave prebrodil in znova nabral moči. Njegova hoja je sicer dandanes zelo počasna, peša mu tudi vid, a iskrica v očeh ostaja ...
