SLEPI 18-LETNIK
Pianistu preučujejo možgane
Slepi 18-letnik je neverjetno glasbeno nadarjen. Znanstveniki menijo, da najstnik zvoke vidi.
Odpri galerijo
Matthew Whitaker je zaradi redke bolezni kmalu po rojstvu oslepel, a ga to v življenju ni preveč oviralo. Čeprav ni videl, je fant iz ameriške zvezne države New Jersey že pri treh letih začel igrati klaviature, pri enajstih se je odpravil na prvo lastno turnejo. Od takrat je zdaj 18-letni Matthew nastopil že v več kot 200 koncertnih dvoranah po vsem svetu.
Neverjetno nadarjeni džez pianist je pritegnil pozornost nevroznanstvenikov in odločili so se, da poskušajo ugotoviti, kako je mogoče, da lahko otrok, ki ne vidi ne not in ne klavirskih tipk, ustvarja takšno glasbo. In s pomočjo magnetne resonance so ugotovili nekaj neverjetnega – ko najstnik sliši glasbo, se aktivira celotna vidna skorja njegovih možganov, predel, ki je sicer odgovoren za vid.
Matthew tako rekoč vidi zvoke in glasbo. Strokovnjaki, ki so preučevali njegove možgane, so tako prišli do zaključka, da so se njegovi možgani, ko se jim ni bilo več treba ukvarjati s procesiranjem vidnih dražljajev, povsem prilagodili in vidna skorja je namesto njih začela procesirati slušne. Nad glasbenim talentom mladega Matthewa so bili še najbolj presenečeni njegovi starši, saj nihče od njih ni glasbenik. Ko je pri treh letih od dedka dobil otroške klaviature, se je njegovemu očetu Mosesu Whitakerju to zdelo povsem neprimerno darilo.
»Pomislil sem, da ga bo zdaj treba vpisati v glasbeno šolo, nekdo mu bo moral pokazati, kako na to reč igrati, a nekega dne je mali zaigral pesem Sveti, sveti zvezdica, in to dvoročno, z desno je igral melodijo, z levo akorde za spremljavo. Nihče mu tega ni pokazal, vsi pa smo ga gledali, kot bi padel z Lune, to je bilo nekaj neverjetnega,« se spominja njegov oče.
Neverjetno nadarjeni džez pianist je pritegnil pozornost nevroznanstvenikov in odločili so se, da poskušajo ugotoviti, kako je mogoče, da lahko otrok, ki ne vidi ne not in ne klavirskih tipk, ustvarja takšno glasbo. In s pomočjo magnetne resonance so ugotovili nekaj neverjetnega – ko najstnik sliši glasbo, se aktivira celotna vidna skorja njegovih možganov, predel, ki je sicer odgovoren za vid.
Matthew Whitaker se je pri treh letih sam naučil igrati klaviature, pri devetih se je odpravil na svojo prvo turnejo.
Matthew tako rekoč vidi zvoke in glasbo. Strokovnjaki, ki so preučevali njegove možgane, so tako prišli do zaključka, da so se njegovi možgani, ko se jim ni bilo več treba ukvarjati s procesiranjem vidnih dražljajev, povsem prilagodili in vidna skorja je namesto njih začela procesirati slušne. Nad glasbenim talentom mladega Matthewa so bili še najbolj presenečeni njegovi starši, saj nihče od njih ni glasbenik. Ko je pri treh letih od dedka dobil otroške klaviature, se je njegovemu očetu Mosesu Whitakerju to zdelo povsem neprimerno darilo.
»Pomislil sem, da ga bo zdaj treba vpisati v glasbeno šolo, nekdo mu bo moral pokazati, kako na to reč igrati, a nekega dne je mali zaigral pesem Sveti, sveti zvezdica, in to dvoročno, z desno je igral melodijo, z levo akorde za spremljavo. Nihče mu tega ni pokazal, vsi pa smo ga gledali, kot bi padel z Lune, to je bilo nekaj neverjetnega,« se spominja njegov oče.