NIČ VEČ ODPRTEGA MORJA
Plenković odločen glede morja, a bodo še posvetovanja s sosedami
Hrvaška vlada poslala v parlament predlog razglasitve hrvaške gospodarske cone v Jadranu.
Odpri galerijo
Andrej Plenković je to napovedal v soboto na twitterju. FOTO: Borut Zivulovic, Reuters
Hrvaška vlada je danes sprejela predlog odločitve o razglasitvi hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranskem morju. O predlogu vlade bo sabor razpravljal predvidoma v četrtek. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je napovedal, da bosta Italija in Hrvaška razglasili svoji izključni gospodarski coni januarja 2021.
Hrvaški premier Andrej Plenković je v soboto na twitterju napovedal, da bodo na današnji seji vlade sprejeli poročilo o procesu posvetovanj in predlog odločitve o razglasitvi izključne gospodarske cone. V soboto je tudi povedal, da je v zvezi s hrvaško namero o razglasitvi izključne gospodarske cone opravil posvetovanja s slovenskim premierjem Janezom Janšo in z italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem.
Pogovarjali smo se s slovenskimi ribiči, ki besnijo.
Plenković je tudi današnjo vladno sejo vodil iz izolacije, v kateri je že več kot dva tedna zaradi okužbe z novim koronavirusom. Uvodoma je dejal, da bo večletna hrvaška prizadevanja in željo po razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranu poslancem na izredni seji sabora predstavil zunanji minister Grlić Radman, in sicer predvidoma v četrtek. Plenković je tudi dejal, da bodo do odločitve v hrvaškem saboru potekala še določena posvetovanja s hrvaškimi sosedami.
Povedal je, da bo razglasitev izključne gospodarske cone pomenila še dve novi pravici za Hrvaško, ki ju niso uveljavili z razglasitvijo ekološko-ribolovne cone (ERC). Pojasnil je, da gre za možnost gradnje umetnih otokov ter uporabe moči vetra, morja in morskih tokov v ERC, ki bo po razglasitvi izključne gospodarske cone postala tudi njen del, kar je v skladu s hrvaškimi zakoni in z mednarodno zakonodajo.
Šef hrvaške diplomacije Grlić Radman je v obrazložitvi hrvaške odločitve na seji vlade povedal, da je o razglasitvi izključne gospodarske cone seznanil tudi zunanje ministre EU. Napovedal je, da bosta Hrvaška in Italija razglasili svoji izključni gospodarski coni v Jadranu januarja 2021 po trilateralnem srečanju Hrvaške, Italije in Slovenije.
Po napovedih bodo o načrtih obeh držav v soboto v Benetkah na tristranskem srečanju govorili zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Grlić Radman in Luigi Di Maio.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da je hrvaška vlada sledila namenom Italije, ki namerava prav tako razglasiti svojo izključno gospodarsko cono na Jadranu. Z načrti Rima je v soboto premierja Janšo, kot je ta sporočil na twitterju, po telefonu seznanil italijanski kolega Conte.
Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Peđa Grbin je danes novinarjem v Zagrebu napovedal, da bodo socialdemokrati v saboru podprli razglasitev izključne gospodarske cone, ker so z njo soglašali partnerji iz EU. Spomnil je, da je Hrvaška razglasila ERC leta 2003, ko je bil na čelu hrvaške vlade socialdemokratski premier Ivica Račan. Ob tem ni želel ugibati, zakaj se je hrvaška vlada šele zdaj odločila za razglasitev izključne gospodarske cone.
Vladajoča HDZ je doslej večkrat zavrnila možnost, da bi razglasili hrvaško izključno gospodarsko cono v Jadranu, kar je v preteklih letih predlagala opozicija, predvsem iz desničarske stranke Most.
Hrvaški premier Andrej Plenković je v soboto na twitterju napovedal, da bodo na današnji seji vlade sprejeli poročilo o procesu posvetovanj in predlog odločitve o razglasitvi izključne gospodarske cone. V soboto je tudi povedal, da je v zvezi s hrvaško namero o razglasitvi izključne gospodarske cone opravil posvetovanja s slovenskim premierjem Janezom Janšo in z italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem.
Pogovarjali smo se s slovenskimi ribiči, ki besnijo.
Plenković je tudi današnjo vladno sejo vodil iz izolacije, v kateri je že več kot dva tedna zaradi okužbe z novim koronavirusom. Uvodoma je dejal, da bo večletna hrvaška prizadevanja in željo po razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranu poslancem na izredni seji sabora predstavil zunanji minister Grlić Radman, in sicer predvidoma v četrtek. Plenković je tudi dejal, da bodo do odločitve v hrvaškem saboru potekala še določena posvetovanja s hrvaškimi sosedami.
Povedal je, da bo razglasitev izključne gospodarske cone pomenila še dve novi pravici za Hrvaško, ki ju niso uveljavili z razglasitvijo ekološko-ribolovne cone (ERC). Pojasnil je, da gre za možnost gradnje umetnih otokov ter uporabe moči vetra, morja in morskih tokov v ERC, ki bo po razglasitvi izključne gospodarske cone postala tudi njen del, kar je v skladu s hrvaškimi zakoni in z mednarodno zakonodajo.
Šef hrvaške diplomacije Grlić Radman je v obrazložitvi hrvaške odločitve na seji vlade povedal, da je o razglasitvi izključne gospodarske cone seznanil tudi zunanje ministre EU. Napovedal je, da bosta Hrvaška in Italija razglasili svoji izključni gospodarski coni v Jadranu januarja 2021 po trilateralnem srečanju Hrvaške, Italije in Slovenije.
Po napovedih bodo o načrtih obeh držav v soboto v Benetkah na tristranskem srečanju govorili zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Grlić Radman in Luigi Di Maio.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da je hrvaška vlada sledila namenom Italije, ki namerava prav tako razglasiti svojo izključno gospodarsko cono na Jadranu. Z načrti Rima je v soboto premierja Janšo, kot je ta sporočil na twitterju, po telefonu seznanil italijanski kolega Conte.
Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Peđa Grbin je danes novinarjem v Zagrebu napovedal, da bodo socialdemokrati v saboru podprli razglasitev izključne gospodarske cone, ker so z njo soglašali partnerji iz EU. Spomnil je, da je Hrvaška razglasila ERC leta 2003, ko je bil na čelu hrvaške vlade socialdemokratski premier Ivica Račan. Ob tem ni želel ugibati, zakaj se je hrvaška vlada šele zdaj odločila za razglasitev izključne gospodarske cone.
Vladajoča HDZ je doslej večkrat zavrnila možnost, da bi razglasili hrvaško izključno gospodarsko cono v Jadranu, kar je v preteklih letih predlagala opozicija, predvsem iz desničarske stranke Most.
