Pločevinasti zakladi v srednjeveškem mlinu

Če bi bile vse škatle polne, bi imela Yvette Dardenne pravo skladišče dobrot, a prazna pločevinasta embalaža kljub temu navdušuje in Belgijko uvršča med zbiratelje rekorderje. Upokojenka se namreč hvali s skoraj 60.000 pločevinastimi škatlami, ki nosijo motive z vsega sveta, zbira pa jih že več kot tri desetletja.

Nikoli ni potovala

Nekoč so vsebovale čokolado, bombone, kavo, riž, tobak, loščilo za čevlje in puder, danes pa nosijo okrasno vrednost, ki navdušuje zbiratelje starin in občudovalce ličnih poslikav. Najstarejši primer, je ponosna 83-letnica, izhaja iz 1868., dih pa jemlje tudi prostor, ki ga je svoji dragoceni zbirki namenila Belgijka: v Grand-Halletu stoji srednjeveški mlin, katerega lastnica je prav Yvette, znamenitost pa se je po zaslugi pločevinastih zakladov prelevila v pravi pravcati muzej. Prva na polici je bila škatlica belgijskih čokolad Cote d'Or, ki ji jo je podaril možev sorodnik, pozneje so sledile številne druge. »Tisti, ki me ne poznajo, so prepričani, da sem škatle zbirala med potovanji po svetu,« pojasnjuje Yvette. »A dejstvo je, da tako rekoč nisem prestopila belgijskih meja – škatle so druga za drugo, kot darovi, prihajale k meni, pozneje, ko so se začele kopičiti, pa so mi jih prijatelji in znanci začeli prinašati za mojo zbirko, čeprav uradno nisem zbirala še ničesar. No, vsaj tako sem mislila. Mnogi pa se danes pojavijo na vratih in mi želijo celo prodati kakšen primerek,« pripoveduje Belgijka, navdušena, da prek pisanih in zanimivih škatel spoznava svet in občuduje najrazličnejše znamenitosti.

Kot rečeno, je najbolj ponosna na škatlico iz 1868.: pisano podlago krasita dva konja, namenjena pa je bila hrambi piškotov britanskega proizvajalca Huntley & Palmers iz Readinga in velja za prvo litografirano škatlo. Bogata zbirka je na ogled v Yvettinem mlinu in si jo je po dogovoru mogoče tudi ogledati, nekatere škatle, za katere ni bilo prostora, pa so shranjene v upokojenkinem domu.