Po 107 letih našli izgubljeno ladjo: počiva na globini 3008 metrov

Endurance, vzdržljivost, je nedvomno ime, ki bi ga pripisali tako ladji kot ekipi znamenitega polarnega raziskovalca Ernesta Shackletona. Leseno plovilo, za katero je bil leta 1915 usoden led neusmiljene Antarktike, je več kot stoletje počivalo na globini 3008 metrov, zgodba o neuničljivi posadki pa se je v zgodovino zapisala kot legendarna.

Ni bila kos izzivom. FOTO: Twitter

Britanec Shackleton je krenil na zahtevno pot skozi zaliv Vahsel v Weddllovem morju prek južnega tečaja do Rossovega otoka pred skoraj 107 leti. Norveško ladjo Polaris s tremi jambori, dolgo 44 metrov in široko 7,6 metra, je preimenoval v Endurance, ne nazadnje je veljala za eno najbolj vzdržljivih v tistem času, primerno za ledena morja. A izzivom med zgodovinskim podvigom ni bila kos; ujela se je v led, ki jo je več mesecev le stiskal in stiskal, dokler je ni toliko poškodoval, da je potonila in izginila v globinah za več kot stoletje.

Pristala je na globini 3008 metrov, zdaj ugotavljajo raziskovalci in udeleženci nove iskalne akcije Endurance22, ki jo je podprl sklad pomorske dediščine Falklandskih otokov. Sodobna tehnologija, s katero so bila opremljena podvodna plovila, je odkrila izgubljeno Shackletonovo ladjo, ki je po besedah strokovnjakov v izjemno dobrem stanju, jasno sta vidna celo ime in zvezda, Endurance pa že zdaj velja za najbolje ohranjeno leseno ladijsko razbitino.

Kljub naprednim napravam so člani tokratne ekspedicije hvaležni predvsem Shackletonovim podrobnim popisom dogajanja, po katerih so lažje določili območje iskanja; ladjo so tako odkrili šest kilometrov od navedenega kraja potopa. Vsa zgodba pa je, ne pozabimo, neverjetna predvsem zaradi preizkušnje, s katero se je pogumna posadka spopadla po potopu: vseh 28 članov je namreč preživelo ledeno avanturo, in to po zaslugi izjemne vzdržljivosti in poguma.

Mornarjem je uspelo usposobiti tri reševalne čolne, s katerimi so dosegli Slonji otok v Južnih Shetlandskih otokih. Shackleton se je nato s petimi člani posadke odpravil na 1300 kilometrov dolgo pot po viharnem morju do otočka Južna Georgia, od tam so s postaje za opazovanje kitov poklicali na pomoč, čilska vlada pa je potem pomagala pri reševanju še preostalih 22 mornarjev na Slonjem otoku.

Posadka se je varno vrnila v Evropo, ki je bila sredi grozljive prve vojne vihre, septembra 1921 pa se je Shackleton v družbi nekaterih najzvestejših članov posadke z Endurancea znova namenil na ledeno Antarktiko, a je hrabrega raziskovalca, ki se je zadnja leta menda le stežka upiral alkoholu, izdalo srce. Pokopali so ga na otoku Južna Georgia.