Po 1200 letih pod vodo so zdaj na ogled (FOTO)

Zlato, nakit, srebrne posode in nenavadne predmete, podobne racam – vse to so z dna Sredozemskega morja pred kratkim potegnili arheologi. Predmeti, ki so potonili pred več kot tisoč leti, so še posebno vznemirljivi, saj izhajajo iz izgubljenega egipčanskega mesta Heraklion. Dragocene najdbe, med njimi je tudi djed, simbol iz egiptovskih hieroglifov, izdelan iz poldragega kamna lapis lazuli, je z javnostjo delil francoski morski biolog Franck Goddio.

Izginil v globinah

Več stoletij je bil Heraklion največje egiptovsko pristanišče v Sredozemskem morju. Prekosila ga je šele Aleksandrija, ki jo je Aleksander Veliki ustvaril leta 311 pr. n. št. in ki leži okoli 6,5 kilometra stran. Heraklion velja za egipčansko različico Atlantisa, le da o njegovem obstoju nihče zares ne dvomi.

Nastal naj bi okoli 8. stoletja pr. n. št. V pristaniškem mestu so se morale ustaviti vse ladje, ki so potovale iz Grčije proti Egiptu. Zaradi naravne katastrofe, najverjetneje potresa in cunamijev, se je Heraklion potopil v Sredozemsko morje, dokončno je izginil v 8. stoletju. Ostanke pristaniškega mesta so odkrili približno sedem kilometrov od zdajšnje egipčanske obale. Nedavno izkopavanje, ki so ga opravili julija letos, je potekalo med ostanki templja, posvečenega egipčanskemu bogu zraka Amonu. Našli so srebrna obredna glasbila, zlat nakit in posode iz alabastra, v katerih so bile verjetno spravljene dišave.

Dragocenosti so uporabljali v templjih.

Iz Amonovega svetišča

»Ganljivo je odkriti tako občutljive predmete, ki so preživeli kljub uničevalni moči narave,« je povedal Goddio. Blizu templja so našli svetišče, posvečeno Afroditi, grški boginji ljubezni in lepote, in v njem predmete v obliki race, ki so služili za prelivanje tekočin, najverjetneje vina, ter ostanke predmetov iz keramike in brona.