VESOLJE
Po 15 letih na Marsu se robot ne oglaša več
Z Opportunityjem bodo poskušali vzpostaviti stik do januarja.
Odpri galerijo
Od zelo uspešnega vesoljskega robota Opportunityja, ki je skoraj 15 let raziskoval površino Marsa, ni glasu že od 10. junija, ko je njegovo raziskovano področje zajel zelo močan peščeni vihar. Ta je zajel ves planet in bil eden najobsežnejših v zadnjem času. Ameriška vesoljska agencija Nasa je zato sklenila, da bodo poskušali sprejemati signale, ki jih morda oddaja robot, do konca leta in še prihodnjega januarja, nekateri vesoljski strokovnjaki so namreč optimisti, verjamejo, da bo trpežno vesoljsko vozilo oživelo.
Domnevajo namreč, da je Opportunity doživel okvaro v elektronskem sistemu in posebnem časovnem mehanizmu. Znanstvena skupina pri Laboratoriju za reaktivne pogone (JLP) prek sistema anten za globoko vesoljsko komuniciranje (DSN) še naprej posluša, ali se je robotski raziskovalec zbudil in oglasil. Poleg tega mu trikrat na teden pošljejo signale, namenjene vzpostavljanju stika.
Medtem se je vihar polegel, na območju, kjer je mali robot, pa se je zmanjšala količina prašnatih delcev. Ko se bo še zmanjšala in približala vrednosti, kakršna je bila v času normalnega delovanja, se bo povečala možnost ponovne vzpostavitve stika. A če do konca januarja prihodnje leto ne bo nobenega signala, bo upanja konec.
Gibljivo vesoljsko robotsko vozilo je proti Marsu poletelo leta 2003 in januarja 2004 pristalo na površini rdečega planeta. Predvidevali so, da bo delovalo tri mesece in prepotovalo kak kilometer, a se je izkazalo, da so konstruktorji v JPL zgradili izjemno napravo, saj je zdržala skoraj 15 let in prepotovala več kot 45 kilometrov. Seveda ne smemo pozabiti, da so na Marsu zahtevne razmere, temperatura se ponoči spusti tudi do skoraj minus 100 stopinj Celzija, dnevna pa je redko kakšno stopinjo nad ničlo.
Ozračje je drugačno kot na Zemlji, stokrat redkejše in ima drugačno sestavo kemičnih elementov in spojin. Edino, kar je res blizu našemu planetu, je dolžina dneva. Ta je le okrog 40 minut daljši od našega. Leta 2003 robot proti Marsu ni odpotoval sam, z njim je bil njegov dvojček Spirit. Tudi ta je deloval krepko dlje, kot so predvidevali konstruktorji, in sicer kar sedem let. Ostal je zakopan v peščeni pasti in ni več mogel dobivati energije sonca ter s tem energije za nadaljnje delovanje. Imeni robotov so izbrali ameriški osnovnošolci.
Po Marsu zdaj potuje štirikrat večji mobilni robot Curiosity. Nanj vihar ni vplival, ker ima jedrski vir energije. Opremljen je z drugimi instrumenti in raziskuje drugo območje Marsa. Tako je posredoval podatke o atmosferi tudi v času največje dejavnosti viharja, posreduje jih tudi zdaj. Seveda podatke posredujejo še umetni sateliti, ki krožijo okrog Marsa.
Mars še vzbuja poznost več različnih svetovnih vesoljskih agencij. Leta 2020 naj bi tam pristal in začel raziskovati evropski ExoMars, v istem letu naj bi pristal nov robot Nase, dvojnik Curiosityja. Za isto leto imajo zahtevni vesoljski polet z umetnim satelitom, pristajalnim modulom in seveda gibljivim vozilom v načrtu Kitajci. Tako evropsko kot kitajsko vozilo bo z energijo napajalo Sonce, Nasino naj bi bilo na jedrski vir energije.
Domnevajo namreč, da je Opportunity doživel okvaro v elektronskem sistemu in posebnem časovnem mehanizmu. Znanstvena skupina pri Laboratoriju za reaktivne pogone (JLP) prek sistema anten za globoko vesoljsko komuniciranje (DSN) še naprej posluša, ali se je robotski raziskovalec zbudil in oglasil. Poleg tega mu trikrat na teden pošljejo signale, namenjene vzpostavljanju stika.
Medtem se je vihar polegel, na območju, kjer je mali robot, pa se je zmanjšala količina prašnatih delcev. Ko se bo še zmanjšala in približala vrednosti, kakršna je bila v času normalnega delovanja, se bo povečala možnost ponovne vzpostavitve stika. A če do konca januarja prihodnje leto ne bo nobenega signala, bo upanja konec.
Dvojčka na Marsu
Gibljivo vesoljsko robotsko vozilo je proti Marsu poletelo leta 2003 in januarja 2004 pristalo na površini rdečega planeta. Predvidevali so, da bo delovalo tri mesece in prepotovalo kak kilometer, a se je izkazalo, da so konstruktorji v JPL zgradili izjemno napravo, saj je zdržala skoraj 15 let in prepotovala več kot 45 kilometrov. Seveda ne smemo pozabiti, da so na Marsu zahtevne razmere, temperatura se ponoči spusti tudi do skoraj minus 100 stopinj Celzija, dnevna pa je redko kakšno stopinjo nad ničlo.
Po Marsu še potuje Curiosity, nanj vihar ni vplival.
Ozračje je drugačno kot na Zemlji, stokrat redkejše in ima drugačno sestavo kemičnih elementov in spojin. Edino, kar je res blizu našemu planetu, je dolžina dneva. Ta je le okrog 40 minut daljši od našega. Leta 2003 robot proti Marsu ni odpotoval sam, z njim je bil njegov dvojček Spirit. Tudi ta je deloval krepko dlje, kot so predvidevali konstruktorji, in sicer kar sedem let. Ostal je zakopan v peščeni pasti in ni več mogel dobivati energije sonca ter s tem energije za nadaljnje delovanje. Imeni robotov so izbrali ameriški osnovnošolci.
Curiosity dela naprej
Po Marsu zdaj potuje štirikrat večji mobilni robot Curiosity. Nanj vihar ni vplival, ker ima jedrski vir energije. Opremljen je z drugimi instrumenti in raziskuje drugo območje Marsa. Tako je posredoval podatke o atmosferi tudi v času največje dejavnosti viharja, posreduje jih tudi zdaj. Seveda podatke posredujejo še umetni sateliti, ki krožijo okrog Marsa.
Robot Opportunity se ni oglasil od 10. junija, ko je njegovo območje zajel peščeni vihar.
Mars še vzbuja poznost več različnih svetovnih vesoljskih agencij. Leta 2020 naj bi tam pristal in začel raziskovati evropski ExoMars, v istem letu naj bi pristal nov robot Nase, dvojnik Curiosityja. Za isto leto imajo zahtevni vesoljski polet z umetnim satelitom, pristajalnim modulom in seveda gibljivim vozilom v načrtu Kitajci. Tako evropsko kot kitajsko vozilo bo z energijo napajalo Sonce, Nasino naj bi bilo na jedrski vir energije.