Po Apollu proti Luni še Artemida

Administracija Donalda Trumpa je ameriški vesoljski agenciji Nasa odobrila dodatnih 1,6 milijarde dolarjev k obstoječemu 21,5 milijarde dolarjev vrednemu proračunu za leto 2020. S tem naj bi za tri leta pospešili razvoj lunarnega pristajalnika, rakete in kapsule.

Nasa je vrnitev na Luno načrtovala za leto 2028, pred kratkim pa so sklenili, da bodo šli na naravni satelit štiri leta prej. Obenem je revitalizirani in ambiciozni vesoljski program dobil novo ime: Artemida. Tako je bilo v grški mitologiji ime boginji Meseca, njen dvojček je bil bog Apolon, po katerem se je imenoval prvi Nasin vesoljski program, ki je spremenil zgodovino: človek je prvikrat hodil po Luni. Namen tokratnega programa je vrnitev ameriškega astronavta na Luno in tudi pristanek prve ženske na tem nebesnem telesu.
 

Orion celo do Marsa

Nasa po drugi strani že dolgo dejavno razvija program Mednarodne vesoljske postaje, ustvarja dve novi vesoljski ladji za polete posadk do oporišča. Ena je Boeingov Starliner, druga Zmaj 2 družbe SpaceX. Končni test te je bil katastrofalen, kar bo upočasnilo datum njene uporabnosti, saj je varnost vedno na prvem mestu.

Nasa razvija tudi vesoljsko ladjo Orion, namenjeno za potovanje do Lune in celo Marsa, pri razvoju ni tehničnih ovir, a program poteka počasneje, kot so pričakovali. Podobne težave so tudi z novo satelitsko nosilno raketo SLS, ki zamuja kar nekaj let. Ta sistem bi sorazmerno težko vesoljsko ladjo Orion s štiričlansko posadko spravil vsaj do Lunine orbite, kjer bi se združil z lunarno orbitalno postajo, ki je v res zgodnji stopnji razvoja, in bo zajemal samo pogonski in bivalni del. Najmanj je znano o lunarnem modulu, ki bi omogočal pristanek vsaj dveh astronavtov na Luni, njuno nekajdnevno bivanje in nato varno vrnitev do lunarne orbitalne postaje.

Znana je le ponudba družbe Blue Origin Jeffa Bezosa o nadgradnji njihovega Modrega vesoljskega plovila, nič pa ni slišati od družbe Northrop Grumman, ki je zgradila tak pristajalni modul za program Apollo, in prav tako ne od Boeinga. Veliko lunarno vesoljsko plovilo, ki bi sodelovalo tudi pri poletu na Mars, razvija družba SpaceX in se imenuje Starship.

Nasa se bo verjetno odločila, da pristajalni modul razvije več zasebnih družb, in izmed predlogov izbrala najboljšega in najvarnejšega ponudnika. Tako so dobili tudi lunarni modul pri programu Apollo: izbrali so družbo Grumman, kar se je izkazalo kot odlična odločitev, saj se je vesoljsko vozilo vedno izkazalo bolje od pričakovanega, kar se je videlo pri poletu Apolla 13, ko je služilo kot reševalni čoln, brez katerega se nesrečna posadka ne bi vrnila na Zemljo.
 

Astronavtke se pripravljajo

Ker vrnitev na Luno vključuje tudi pristanek astronavtke, ima Nasa med četico astronavtov nekaj žensk, ki si bodo v naslednjih letih na poletih do Mednarodne vesoljske postaje nabrale dovolj izkušenj, da bo prav ena od njih prva na Luni. Na Mednarodni vesoljski postaji sta dve Američanki, Anne McClain in Christine Koch. Obe sta že opravili zahteven vesoljski sprehod. Nasa se je odločila, da bo Kochova podaljšala bivanje v vesolju, ki bo tako trajalo 335 dni.


Prehitela bo Peggy Whitson, ki je v vesolju neprekinjeno bivala 328 dni. Za prvi polet se pripravlja tudi Jessica Meir, naravoslovka in diplomantka mednarodne vesoljske univerze. Katera bo prva na Luni, bo verjetno znano tik pred poletom, tudi Neil Armstrong je pozno izvedel, da bo on kot prvi človek stopil na Lunina tla.