Po strmoglavljenju Asadovega režima sta se oglasila Golob in Fajonova, svoje dodal tudi Biden (VIDEO)
Sirski uporniki na čelu z islamistično skupino Hajat Tahrir al Šam so po bliskoviti ofenzivi s severozahoda države zavzeli Damask in strmoglavili avtokratski režim. Predsednik Bašar al Asad je pobegnil iz države. V prvih odzivih prevladuje navdušenje nad padcem diktature, nihče pa ne ve, kako bodo naprej ravnali uporniki.
Islamistični uporniki so širšo javnost presenetili 27. novembra, ko so izvedli nenaden napad na sirsko vojsko v severni provinci Alep. Po bliskovitem napredovanju in zavzetju še nekaterih drugih strateško pomembnih točk so davi vkorakali v Damask in razglasili konec Asadove vladavine.
Ob tem niso naleteli na upor, vladni vojaki naj bi brez večjih težav položili orožje. Sirski premier Mohamed al Džalali je takoj sporočil, da je pripravljen sodelovati s katerim koli vodstvom, ki ga izbere ljudstvo, ter podpreti kakršen koli postopek predaje oblasti.
Za njim se je izgubila sled
Za strmoglavljenim predsednikom al Asadom se je izgubila sled. Večina svetovnih medijev je poročala, da je z letalom zapustil državo že v soboto zvečer. Letalo naj bi sprva letelo proti trdnjavi Asadove alavitske verske ločine v Siriji, potem pa spremenilo smer in izginilo z radarjev, zato so se pojavila celo ugibanja, da bi lahko bilo sestreljeno.
Kasneje je njegov dosedanji podpornik Kremelj sporočil, da je al Asad »po pogajanjih z določenimi udeleženci oboroženega konflikta na ozemlju Sirije odstopil s predsedniškega položaja« in zapustil Sirijo. Ob odhodu naj bi dal »navodila za miren prenos oblasti«. Kam naj bi se zatekel, pa še vedno ni jasno.
Prebivalci Damaska so se podali na ulice, po družbenih omrežjih so krožili videoposnetki, kako se veselijo, pojejo in plešejo. Množica je med drugim vdrla v predsedniško palačo, prišlo je tudi plenjenja v razkošni rezidenci pobeglega nekdanjega voditelja. Nekateri so vdrli na veleposlaništvo Irana, enega od najpomembnejših podpornikov al Asada.
Tako kot v Damasku so ljudje tudi drugod po državi podirali kipe predsednikovega očeta Hafeza al Asada, ki je vzpostavil sistem vladanja v državi. Uporniki pa so vdrli v zloglasni zapor Sadnaja in izpustili na prostost na tisoče zapornikov.
Odzivi iz tujine
Mednarodna skupnost je bila v prvih odzivih na strmoglavljenje režima v Siriji previdna. V prvi vrsti opozarja pred stopnjevanjem nasilja, novimi skrajnostmi ali kaotičnimi razmerami v državi in regiji. Ni namreč jasno, kakšni so dolgoročni cilji upornikov, katerih vodja Abu Mohamed Al Džolani oz. Ahmed al Šara je danes prispel v Damask.
Evropski voditelji so pozdravili padec Asadovega režima. »Barbarska država je padla. Končno,« je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron in zaželel Sircem miru. Konec »Asadove diktature« je pozitivno ocenila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, nemški kancler Olaf Scholz jo je označil za »dobro novico«. Ob tem je izpostavil, da je »zdaj bistveno, da se v Siriji hitro vzpostavi red in zakon,« in da se preneha tuje »vmešavanje« v državo.
Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na današnje dogodke v Siriji padec Asadovega režima označil kot trenutek zgodovinske priložnosti, a tudi kot trenutek tveganja in negotovosti. Ob tem je hkrati napovedal, da bodo ZDA pri politični tranziciji sodelovale z vsemi sirskimi skupinami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po padcu režima sta se oglasila tudi Robert Golob in Tanja Fajon. Predsednik vlade je na omrežju X zapisal, da so zadnji dogodki v Siriji po letih neizmernega trpljenja in nasilja ljudem prinesli upanje. Padec Asadovega diktatorstva je zagotovo dolgo pričakovan trenutek, je zapisal premier, ki upa, da bodo Sirci zdaj dobili priložnost za dostojanstveno, varno in stabilno prihodnost, ki si jo zaslužijo. Kot je dodal, se veseli razprave z drugimi evropskimi voditelji o tem, kako lahko pomagamo sirskemu ljudstvu doseči takšno prihodnost.
»Padec Asadovega režima predstavlja zgodovinsko priložnost za sirsko ljudstvo, ki si po letih trpljenja in negotovosti zasluži ob podpori mednarodne skupnosti zgraditi novo Sirijo, pomirjeno samo s seboj in soseščino, ter enotno, ozemeljsko celovito in suvereno. Rešitev za trenutno situacijo je lahko zgolj politična, pod sirskim vodstvom - takšna rešitev, ki bo izpolnila želje in prizadevanja sirskega prebivalstva in bo dosežena pod vodstvom posebnega odposlanca OZN Geira Otta Pedersena in ob polnem spoštovanju resolucije Varnostnega sveta OZN 2254,« pa so odziv ministrice Fajon povzeli na zunanjem ministrstvu.
