AVSTRIJA
Po odstopu Kurza je Avstrija dobila novega kanclerja
Alexander Schallenberg je zaprisegel kot novi avstrijski kancler.
Odpri galerijo
Alexander Schallenberg je novi avstrijski kancler. FOTO: Lisi Niesner, Reuters
Dosedanji avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je danes postal novi avstrijski kancler. Kot novega predsednika avstrijske vlade ga je dva dni po odstopu kanclerja Sebastiana Kurza zaprisegel predsednik države Alexander Van der Bellen.
Van der Bellen je tako Schallenberga kot prisotnega podkanclerja Wernerja Koglerja v kratkem nagovoru pred zaprisego spomnil, da mora sedanja koalicijska vlada med avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi nadaljevati projekte ter ponovno vzpostaviti zaupanje prebivalcev v politiko. Po besedah predsednika so za to potrebni osredotočeno delo ter dejanski rezultati. »Verjamem, da bo koalicijskim partnerjem uspelo ustvariti trden temelj za stabilno sodelovanje v vladi.« Dejal je tudi, da v Avstriji zdaj vsi pričakujejo, da bo vlada »skupaj nadaljevala delo in skupaj tudi kaj naredila«.
52-letni novi avstrijski kancler ima podobna stališča glede stroge migracijske politike kot njegov 35-letni predhodnik Kurz. Kot vodja avstrijske diplomacije je podpiral do EU kritične tone kanclerja Kurza. Ta kljub odstopu ostaja predsednik avstrijske ljudske stranke in po novem tudi vodja strankine poslanske skupine. Schallenberg je po zaprisegi napovedal tesno sodelovanje s svojim predhodnikom. Obtožbe na račun Kurza je označil za napačne in izrazil prepričanje, da se bo to na koncu tako tudi izkazalo.
Kurz je odločitev o odstopu sporočil v soboto, potem ko so v državi stekle preiskave zaradi suma uporabe proračunskega denarja in vpliva, da bi predhodnika Kurza na čelu stranke, Reinholda Mitterlehnerja predstavili v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP. Med letoma 2016 in 2018 naj bi ozki krog Kurzevih zaupnikov naročal javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Med osumljenimi je tudi Kurz, ki vse očitke zavrača. Kljub temu se je odločil za odstop, da bi, kot je pojasnil v soboto, omogočil, da bi Avstrija v teh zaradi pandemije covida-19 še vedno težkih časih imela stabilno vlado.
Kurzev odstop je pomiril koalicijske Zelene, ki so pred tem ocenili, da Kurz ni več primeren za vodenje vlade. V nedeljo so nato napovedali, da ostajajo v koaliciji in vladi pod vodstvom Schallenberga.
Van der Bellen je tako Schallenberga kot prisotnega podkanclerja Wernerja Koglerja v kratkem nagovoru pred zaprisego spomnil, da mora sedanja koalicijska vlada med avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi nadaljevati projekte ter ponovno vzpostaviti zaupanje prebivalcev v politiko. Po besedah predsednika so za to potrebni osredotočeno delo ter dejanski rezultati. »Verjamem, da bo koalicijskim partnerjem uspelo ustvariti trden temelj za stabilno sodelovanje v vladi.« Dejal je tudi, da v Avstriji zdaj vsi pričakujejo, da bo vlada »skupaj nadaljevala delo in skupaj tudi kaj naredila«.
52-letni novi avstrijski kancler ima podobna stališča glede stroge migracijske politike kot njegov 35-letni predhodnik Kurz. Kot vodja avstrijske diplomacije je podpiral do EU kritične tone kanclerja Kurza. Ta kljub odstopu ostaja predsednik avstrijske ljudske stranke in po novem tudi vodja strankine poslanske skupine. Schallenberg je po zaprisegi napovedal tesno sodelovanje s svojim predhodnikom. Obtožbe na račun Kurza je označil za napačne in izrazil prepričanje, da se bo to na koncu tako tudi izkazalo.
Tudi novi zunanji minister
Poleg novega kanclerja je danes Avstrija dobila tudi novega zunanjega ministra. Vodenje zunanjega ministrstva danes prevzel Michael Linhart, ki je bil doslej avstrijski veleposlanik v Parizu in pred tem generalni sekretar avstrijskega zunanjega ministrstva.Kurz je odločitev o odstopu sporočil v soboto, potem ko so v državi stekle preiskave zaradi suma uporabe proračunskega denarja in vpliva, da bi predhodnika Kurza na čelu stranke, Reinholda Mitterlehnerja predstavili v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP. Med letoma 2016 in 2018 naj bi ozki krog Kurzevih zaupnikov naročal javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave. Med osumljenimi je tudi Kurz, ki vse očitke zavrača. Kljub temu se je odločil za odstop, da bi, kot je pojasnil v soboto, omogočil, da bi Avstrija v teh zaradi pandemije covida-19 še vedno težkih časih imela stabilno vlado.
Kurzev odstop je pomiril koalicijske Zelene, ki so pred tem ocenili, da Kurz ni več primeren za vodenje vlade. V nedeljo so nato napovedali, da ostajajo v koaliciji in vladi pod vodstvom Schallenberga.
