Kloniranje se nadaljuje: po ovci so zdaj še tibetanski kozi (FOTO)

Da je kloniranje nekaj, kar bo sčasoma postalo del našega vsakdanjika, smo se zavedeli že konec devetdesetih let, ko je ves svet govoril o ovci Dolly. Kot prvi iz somatske celice uspešno kloniran sesalec je požela svetovno slavo, a je ni uživala dolgo, saj je poginila stara komaj 6,5 leta, kar je manj, kot živi povprečna domača ovca.

Zdaj so se v soju žarometov znašle tibetanske koze, pravzaprav dve živali, ki sta nastali z enako tehniko kot njuna slavna ovčja predhodnica. Postopek poteka tako, da znanstveniki vstavijo jedro odrasle celice v jajčece, to pa vsadijo v nadomestno mater. Slednja rodi potomca, ki nima nič njenega genetskega materiala, ampak 100 odstotkov materiala darovalca odrasle celice.

V danem primeru sta kozi torej podedovali vse lastnosti od treh še posebno velikih plemenskih kozlov, ki so na lokalnih tekmovanjih za najboljše živali dobili prvo nagrado. Namen kloniranja je namreč ustvariti živali, ki bodo dajale več dragocene kašmirske volne kot povprečne živali.

»S popolno uporabo odličnih plemenskih kozlov ter popolno uporabo in razširitvijo njihovih genskih virov zagotavljamo našo znanstveno in tehnološko moč za povečanje prihodkov lokalnih kmetov in razvoj lokalne rejske industrije,« so izjavili za javnost. Povedali so tudi, da bodo na ta način ohranili in obnovili najboljši genetski material, kar sicer počnejo tudi rejci in pastirji s povsem običajnim razmnoževanjem živali, vendar pa je tak proces na naraven način težaven in nezanesljiv.

Kitajski znanstveniki o dosežku sicer niso bili najbolj gostobesedni. O kozah, naslednicah ovce Dolly, je znano le to, da se je prvorojenka skotila zdrava in da je tehtala 3,35 kg. Znano je tudi, da je bila žival proizvedena s kloniranjem somatskih celic v provinci Qinghai ter da je bil postopek pridobivanja klonov zahteven. Tako so na primer klone vstavili v 43 nadomestnih mater, brejih pa je ostalo le 58,1 odstotka. Po 120 dneh je bilo brejih le še 37,2 odstotka.