SLOVESNOST

Po pelješkem mostu bo prvi zapeljal avto nevera

26. julija bodo za promet odprli novi Pelješki most, ki bo povezal celino s polotokom Pelješac. Na slovesnost najdražjega evropskega projekta vabljeni tudi tuji državniki.
Fotografija: Kmalu bo nared za promet.
FOTO: Matija Djanjesic/Cropix
Odpri galerijo
Kmalu bo nared za promet. FOTO: Matija Djanjesic/Cropix

Konec meseca bodo po novem pelješkem mostu zapeljali prvi vozniki. Novi most, skupna dolžina znaša 2404 metre, bo povezoval celino s polotokom Pelješac na jadranski avtocesti med Splitom in Dubrovnikom, v bližini kraja Komarna. Prvi avtomobil, ki bo 26. julija zapeljal po njem, bo nevera, eden najbolj zmogljivih med avtomobili s pogonom na elektriko, ki ga izdeluje podjetje Rimac, poročajo hrvaški mediji. Z druge strani bo most s svojim avtomobilom prečkal trikratni evropski prvak Niko Pulić. Oba se bosta peljala skozi ognjemet.

Projekt gradnje mostu je stal 418 milijonov evrov. FOTO: Jure Eržen
Projekt gradnje mostu je stal 418 milijonov evrov. FOTO: Jure Eržen
Ob himni ognjemet

Sprva je bilo predvideno, da bi ga čez dan odprli za pešce, vendar zaradi pirotehnike, ki bo na mostu, to ne bo mogoče. Sledilo bo prečkanje 40 pripadnikov 1. in 4. gardijske brigade na motorjih. Slovesnost bo po poročanju medijev trajala do trenutka, ko se bo ob himni začel ognjemet, pod mostom pa bodo prižgali bakle.

Na slovesnosti tudi tuji državniki

Na slavnostno odprtje naj bi bilo povabljenih nekaj sto gostov, med njimi tudi predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen, vendar na njeno dokončno potrditev udeležbe še čakajo. Hrvaška vlada pravi, da želi povabiti vse, ki so sodelovali pri projektu gradnje, poročajo mediji. Prek videopovezave naj bi zbrane nagovoril tudi kitajski predsednik vlade Li Keqiang, saj je most zgradilo kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation (CRBC). Leta 2019 si je kitajski premier med uradnim obiskom na Hrvaškem tudi ogledal gradbišče.

Najdražji infrastrukturni projekt

Most je najdražji infrastrukturni projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi od leta 1986, ko je Evropska komisija začela sofinancirati projekte. Stal je 418 milijonov evrov, 85 odstotkov je krila Evropska unija, preostalih 15 pa Hrvaška. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije