Po super izbruhu ledena doba

Znanstveniki opozarjajo, da se zemlja v tem stoletju sooča z možnostjo velikanskega vulkanskega izbruha, verjetnost za takšen uničujoči dogodek pa naj bi bila ena proti šest. Izpostavljajo, da človeštvo nima nobenega načrta, kako se spopasti s posledicami, če se izbruh tudi zares zgodi.

Takšen dogodek bi lahko po mnenju profesorja dr. Markusa Stoffela, ki se ukvarja z raziskovanjem vplivov in tveganj podnebnih sprememb, povzročil podnebni kaos, podoben tistemu po izbruhu indonezijskega vulkana Tambora leta 1815. Ta izbruh je v ozračje sprostil 24 kubičnih milj plinov, prahu in kamenja, kar je povzročilo padec globalnih temperatur. Pridelki so propadli, lakota se je širila, bolezni so naraščale in na tisoče ljudi je umrlo.

V nasprotju z letom brez poletja, ki je sledilo izbruhu Tambore, bi imel izbruh mega vulkana v 21. stoletju še hujše posledice, saj bi poleg drugega okrepil okoljske spremembe, ki jih povzroča uporaba fosilnih goriv. »Učinki bi lahko bili še hujši kot leta 1815,« se strinja geolog dr. Michael Rampino. Raziskave vulkanologa dr. Thomasa Aubryja kažejo, da bi bolj vroče, bolj turbulentno ozračje hitreje širilo plin žveplov dioksid – in hladilne sulfatne aerosole, ki jih tvori –, kar bi okrepilo učinek hlajenja. V primeru izbruha nas torej najverjetneje čaka obdobje ekstremno nizkih temperatur, pravzaprav kar manjša ledena doba.