Pod piramidami v Egiptu odkrili strukture, ki skrivajo starodavne dragocenosti? Strokovnjaki odgovarjajo ...
V družabnih in drugih medijih so se začele pojavljati informacije, da so znanstveniki s pomočjo napredne radarske tehnologije pod slovitimi piramidami v Gizi odkrili veliko mesto, povsem zakopano in skrito v puščavski pesek.
Ekipa, ki sta jo vodila Filippo Biondi z Univerze Strathclyde na Škotskem in Corrado Malanga z Univerze v Pisi, je uporabila posebni radar s sintetično odprtino (Synthetic Aperture Radar ali SAR), ki se ga uporablja za snemanje terena. Tovrstni posnetki so visoke ločljivosti in z njihovo pomočjo lahko »vidimo« tudi tisoč in več metrov pod površje.
Strukture bi lahko bile povezane z legendarnimi skrivnostnimi dvoranami, ki so omenjene v starodavnih egipčanskih mitih.
Raziskava omenjene ekipe je s pomočjo teh radarjev razkrila osem vertikalnih cilindričnih struktur, ki segajo več kot 640 metrov pod piramide, ter različne druge neidentificirane strukture 1200 metrov pod površjem, ki so povezane s hodniki, ki so jih arheologi odkrili že pred časom.
Raziskovalci verjamejo, da bi lahko bile te strukture povezane z legendarnimi skrivnostnimi dvoranami, ki so omenjene v starodavnih egipčanskih mitih, v dvoranah pa naj bi bili skriti zapisi o zgodovini in znanju starega Egipta, torej dragocene informacije o starodavni civilizaciji, ki še danes velja za eno najbolj impresivnih in naprednih.
S pomočjo radarja SAR je ekipa Biondija in Malange odkrila tudi pet majhnih, sobam podobnih struktur znotraj piramide, za katere so sprva mislili, da so faraonske grobnice.
Strokovnjaki so skeptični
Odkritja so sicer vzbudila nemalo zanimanja javnosti, kot se to običajno zgodi pri nenavadnih odkritjih, a medtem ko del laične in strokovne javnosti nova odkritja pozdravlja, so drugi strokovnjaki skeptični, predvsem glede metodologije in tehnologije, ki so jih uporabili raziskovalci. Zahi Hawass, nekdanji egiptovski minister za starine in vodilni strokovnjak za piramide, je odkritja označil za lažne novice in dejal, da tehnike, ki jih je skupina uporabila, niso znanstveno potrjene.
Preden komentiramo, moramo videti podatke in jih preučiti.
Opozoril je tudi na pomanjkanje dokazov za tako obsežne podzemne strukture, ki jih v desetletjih raziskav niso uspeli odkriti z uporabo drugih, bolj uveljavljenih in preizkušenih metod.
Za mnenje o teh »novih odkritjih« smo povprašali tudi dr. Matijo Črešnarja, izrednega profesorja na oddelku arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sicer pravi, da se na trenutne prenapihnjene zgodbe ne želi odzvati, saj da je v znanosti tako, da »preden komentiramo, moramo videti podatke in jih preučiti, za to pa morajo biti objavljeni v kredibilni reviji, kjer gre članek skozi recenzijske postopke«. »Iz poznavanja zadev se mi stvar zdi zelo malo verjetna,« je kljub temu dejal dr. Črešnar.
Precej skeptičen glede omenjenih odkritij oziroma tehnologije, ki je bila uporabljena, je tudi dr. Semir Osmanagić, ki se je v svoji doktorski disertaciji posvetil piramidam, ki so jih gradili Maji, širša javnost pa ga pozna kot raziskovalca t. i. bosanskih piramid.
Osmanagić, ki oba znanstvenika, ki sta vodila raziskavo v Egiptu, dobro pozna in menda bosta naslednje leto začela podrobneje preiskovati tudi bosanske piramide, sicer pravi, da metod, ki jih je ekipa uporabila, ne more komentirati, saj bi moral za to biti geofizik, in to zelo izkušeni geofizik, kar pa sam ni, »zato bodite previdni glede informacij, ki vam jih ponujam«.
Odlična odskočna deska
Kljub temu je pristavil svoj lonček in pokomentiral radarske posnetke, ki jih je ustvarila ekipa Biondija in Malange. Primerjal jih je z radarskimi posnetki notranjosti piramid, kaj je v njihovi notranjosti, namreč vemo, ter ugotovil, da z uporabo omenjene tehnologije ni mogoče narediti tako jasnih posnetkov, da bi lahko z gotovostjo trdili, da se pod površjem in pod piramidami tudi zares skrivajo »stolpiči« ali celo skrito mesto.
»Nekateri pravijo, da so pod piramidami stolpi, drugi govorijo o jarkih, osebno težko razločim, ali gre za votle strukture ali ne, a da bi nekdo v tako oddaljeni zgodovini naredil predore, ki segajo 650 metrov globoko … to bi morala biti civilizacija, ki je veliko bolj razvita od naše,« pravi Osmanagić, ki pa meni, da je najnovejše »odkritje« lahko odlična odskočna deska za nove raziskave egiptovskih piramid ter predvsem tega, kaj se skriva pod njimi.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
