Pojedel je 83 hotdogov v 10 minutah
POJESTI TOLIKO hotdogov, kolikor zmorete, se morda zdi sanjska naloga, če ste ljubitelj tovrstne hrane, resničnost posameznikov, ki uživajo ogromne količine hrane za slavo in denar, pa je veliko manj prikupna. Da bi postali favorit kot Joey Chestnut, ki ga ljubkovalno kličejo tudi Jaws (Čeljusti), je potrebno ogromno vaje in odrekanja, enako kot pri športu. In čeprav bi disciplini, v kateri je Chestnut v ponedeljek postavil nov rekord, v 10 minutah je pojedel 83 hotdogov (enega vsake 7,22 sekunde), težko rekli športna, samo z naravnimi danostmi, brez treninga, tudi tukaj prav gotovo ne gre.
Tekmovanja v hitrostnem prehranjevanju so razširjena zlasti v Ameriki. In če so se pojavila predvsem kot del zabavnega programa, so zadnja leta postala resen izziv za profesionalce, ki so pripravljeni narediti vse za čim boljši rezultat. Kako resna je stvar, smo se lahko prepričali v ponedeljek, ko je tekmo med Chestnutom in njegovim izzivalcem Takerujem Kobayashijem v živo prenašal Netflix. A če mislite, da bi tudi sami zmogli sodelovati na takšnem tekmovanju, se motite, trdijo znanstveniki. »Tekmovalni jedci niso norma, običajno je njihov želodec ekstremno elastičen, čisto na koncu spektra,« je za MailOnline povedala fiziologinja iz Univerze na Rhode Islandu dr. Kathleen Melansonova.
Da bi njihovi želodci postali in ostali takšni, morajo redno piti velike količine vode ali pa se prenajedati z ogromnimi porcijami hrane. Utrjevati morajo tudi vrat in usta, da povečajo moč ugriza ter sposobnost požiranja. Naučiti se morajo zaustaviti potrebo po bruhanju, saj morajo hrano zadržati v sebi, sicer so diskvalificirani. Gre za nevaren šport z velikim tveganjem za različne zdravstvene težave in za zadušitev s hrano ali bruhanjem. Dolgoročne zdravstvene posledice tekmovalnega prenajedanja niso znane.
