Pokveka, ki je Ameriko okužila z aidsom

Ime Gaëtan Dugas vam najbrž ne pove nič. Mnogi niso še nikoli slišali zanj, navsezadnje je umrl leta 1984, star komaj 31 let. Umrl je zaradi komplikacij, ki jih je v njegovem telesu povzročil virus hiv. Dugas je torej umrl za aidsom in dolgo vrsto let so ga imeli za tako imenovanega ničelnega pacienta, torej prvega, ki naj bi se okužil z virusom hiv.

Tri leta po njegovi smrti so njegove slike visele po vseh Združenih državah, imeli so ga za zločinca, ki je Ameriki prinesel epidemijo aidsa, zaradi katere je samo v Združenih državah Amerike umrlo 700.000 ljudi. V časopisih so ga imenovali tudi kot »pokveko, ki nas je okužila z aidsom«.

V nedeljo, 1. decembra, je svetovni dan aidsa, zato poglejmo, kdo je bil pacient številka nič, kako si je prislužil svetovno slavo in predvsem, zakaj so ga, kot se je izkazalo, napačno označili za prvega bolnika z aidsom.
 

Želel je postati zvezda

V sedemdesetih letih je mladenič iz Quebeca v Kanadi delal kot stevard za letalsko družbo Air Canada. Prijatelji so ga opisovali kot zelo živahnega, privlačnega in družabnega mladega moža, ki ni skrival homoseksualne usmerjenosti. Družina ga je podpirala, kar v tistih časih še ni bilo tako pogosto. Neprimerno več je bilo tistih, ki so istospolne otroke izobčili, izgnali in se jih sramovali. Po pripovedovanju tistih, ki so ga poznali, je bil njegov življenjski cilj postati filmska zvezda.

Zaradi svoje odprtosti Dugas nikoli in nikjer ni skrival spolne usmerjenosti. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je celo hvalil, da je v enem letu spal s kar 250 moškimi. Kot visokorasli moški dobrega videza je pri delu stevarda spoznal vrsto možnih spolnih partnerjev.

Liberalizacija homoseksualnosti je bila v ZDA šele na začetku in Dugas se je z vsem žarom vrgel v življenje. Morda bi se mu celo uresničila želja, če ne bi vmes posegel virus hiv. In kar naenkrat je bilo vsega konec. Kot zelo odprt mladenič je, ko so mu odkrili, da se je okužil, kot so slabšalno imenovali aids, s kugo pedrov, brez zadržkov sodeloval z ameriškim državnim centrom za nadzor bolezenskih stanj (CDC) iz Atlante, ki je kmalu po izbruhu epidemije aidsa začel raziskovati, kaj sploh je ta nova bolezen in kako se širi.
 

Poslovna vizitka

Ker je bilo največ obolelih med moškimi homoseksualci, so jih začeli uslužbenci CDC intervjuvati. Zlasti tiste v Kaliforniji in New Yorku, kjer jih je bilo največ, zato je bilo tam tudi največ obolelih. Dugas je bil kanadski Francoz in je angleščino govoril z zaznanim francoskim naglasom.

Med preiskavo je eden od intervjuvancev iz New Yorka dejal, da je imel spolne odnose s kanadskim stevardom s francoskim naglasom, drugi iz Kalifornije pa jim je celo pokazal Dugasovo poslovno vizitko. Tako so preiskovalci atlantskega centra za nadzor bolezni prišli do njega in v nasprotju z mnogo drugimi je takoj privolil, da so mu vzeli in analizirali kri, prav tako jim je dal imena vseh spolnih partnerjev, ki se jih je lahko spomnil. Bil je eden izmed 57, ki jih je CDC obravnaval v prvi preiskavi.


V dokumentih je bil sprva vpisan kot pacient 57, a so ga preimenovali v pacient O. O je pomenil mož izven Kalifornije (Out of California case). CDC je namreč v Kaliforniji začel raziskavo širjenja epidemije aidsa v začetku osemdesetih let. 30. marca 1984 je Gaëtan Dugas umrl za posledicami aidsa. Preiskovalci so njegov dosje zaprli in v arhivih je ostal zapisan po zadnji klasifikaciji kot pacient O.
 

Mož, ki nam je prinesel aids

Dugas bi najverjetneje ostal bolj ali manj anonimna žrtev aidsa, če se tudi ameriški novinar Randy Shilts ne bi lotil raziskovanja epidemije aidsa. Leta 1987 je v knjigi And The Band Playd On (Orkester je še kar igral) in pozneje v zgodbi o aidsu, ki jo je objavil v New York Postu pod naslovom Mož, ki nam je prinesel aids, Dugasa označil kot ničnega pacienta in ga označil za človeka, zaradi katerega je v ZDA izbruhnila epidemija aidsa. Dugas je nenadoma postal krivec za aids, njegove fotografije so bile vsepovsod, za mnoge nestrpneže je bil pokveka, sprevrženec, divjak, ki je v Ameriko prinesel smrtonosni virus hiv. Posmrtno se mu je uresničila njegova mladostna želja, da bi postal slaven, a verjetno takšne slave ne bi bil prav vesel.


Shiltova knjiga, čedalje več mrtvih zvezdnikov in znanih ljudi, ki so podlegli gejevskemu raku, kot so pozneje aids bolj korektno označevali, je spodbudila tudi ameriške oblasti, da so začele vlagati veliko več denarja v raziskave aidsa in iskanje zdravila. A Dugasu to ni več pomagalo, v javnosti je še dolgo veljal za moža, ki je Ameriki prinesel aids.
 

Uboj ničelnega pacienta

To zmoto je šele aprila letos razčistil kanadski režiser Laurie Lynd z dokumentarnim filmom Killing Patient Zero (Uboj ničelnega pacienta), v katerem je prikazal Dugasovo življenje, se pogovarjal z njegovimi še živimi prijatelji, znanci in prikazal ozračje homofobije, ki je konec sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja vladalo v Združenih državah, prvim začetkom liberalizacije navkljub. Film je bil aprila prikazan na festivalu dokumentarnega filma Hot Docs v Torontu.


A kar je bilo pomembno za Dugasovo družino, ki je dolga leta živela pod pritiskom javnosti, češ da je njihov član pripeljal aids v Ameriko, je bilo razkritje zmešnjave in administrativne napake, ki je Gaëtana Dugasa naredila za glavnega krivca.

Lynd je namreč odkril, da je nekdo oznako na Dugasovem dosjeju v CDC namesto pacient O, pri čemer je O seveda črka, zamenjal s številko 0, in tako je kanadski Francoz kar na lepem postal ničelni pacient. Kdo je to naredil, se ne ve, Lynd domneva, da je prišlo do navadne administrativne napake, ko je nekdo v CDC pri urejanju dokumentacije črko O zamenjal s številko 0. Ta povsem napačna oznaka je potem prišla tudi do Randyja Shiltsa in ta je iz Dugasa naredil pokveko.


Lynd je za kanadske časopise pred premiero dejal, da je Shilts s svojo knjigo in članki naredil ogromno za boj proti aidsu, saj ni prej nihče, kaj šele politika, govoril o problemu aidsa. Veliko je naredil, da so se ljudje začeli zavedati vseh nevarnosti bolezni, pravi Lynd, a močno mu zameri, da je Gaëtana Dugasa tako lahkotno z levo roko za več kot trideset let naredil za grešnega kozla.