UTAH
Pol leta preživela v kanjonu
Bivakirala v šotoru, jedla je mah in travo. Domačim že oznanila vrnitev v divjino.
Odpri galerijo
Kot bi se pogreznila v zemljo, so se za glavo držali policisti v ameriški zvezni državi Utah, ki so novembra lani sprožili obsežno iskalno akcijo za 47-letno žensko, katere izginotje so prijavili zaskrbljeni svojci. Njeno vozilo so zaposleni pri ameriškem zavodu za gozdove pred sezonskim zaprtjem kanjona Spanish Fork, približno 80 kilometrov od Salt Lake Cityja, odkrili zapuščeno, o lastnici ni bilo ne duha ne sluha.
Zbali so se najhujšega, da se je na prostranem gozdnatem območju usodno poškodovala, da je bila zanjo pogubna dehidracija, morda lakota, ne nazadnje je njena družina opozorila, da pogrešana boleha za duševnimi težavami. Po nekaj tednih neuspehov so morali preklicati iskalno akcijo, prišla je zima, nihče si ni upal niti pomisliti, da bi kdo lahko v tako hudih razmerah preživel v kanjonu na prostem. Ko je napočila pomlad, so oblasti vendarle sklenile znova začeti iskanje.
Nad širše območje je poletel dron, ampak je strmoglavil, zato se je ekipa peš odpravila po brezpilotni letalnik in naletela na šotor. Ko so se mu približali in zavpili, da bi naznanili svoj prihod, se je zadrga počasi odprla in iz notranjosti se je vanje nejevoljno zazrla pogrešana ženska: občutno shujšana in vidno šibka, a za čuda živa! Kot je pojasnila, je po tem, ko so ji pošle zaloge hrane, želodec polnila s travo in mahom, šotor pa je postavila blizu reke, tako da je imela vode na pretek.
V bolnišnici, kjer so jo oskrbeli, niso odkrili nobenih poškodb ali drugih hujših posledic njene avanture, ki je bila po vsej verjetnosti načrtovana, narava njenih duševnih težav pa ni znana. Zdravniki bodo 47-letnico nekaj časa še obdržali na opazovanju in preiskavah, potem pa odpustili v domačo oskrbo. In ker naj bi bila po nekaterih navedbah najdena ob prihodu reševalcev jezna, saj so jo zmotili v blaženem miru, naj bi že naznanila vrnitev v kanjon.
Zbali so se najhujšega, da se je na prostranem gozdnatem območju usodno poškodovala, da je bila zanjo pogubna dehidracija, morda lakota, ne nazadnje je njena družina opozorila, da pogrešana boleha za duševnimi težavami. Po nekaj tednih neuspehov so morali preklicati iskalno akcijo, prišla je zima, nihče si ni upal niti pomisliti, da bi kdo lahko v tako hudih razmerah preživel v kanjonu na prostem. Ko je napočila pomlad, so oblasti vendarle sklenile znova začeti iskanje.
Šotorila je ob reki.
Nad širše območje je poletel dron, ampak je strmoglavil, zato se je ekipa peš odpravila po brezpilotni letalnik in naletela na šotor. Ko so se mu približali in zavpili, da bi naznanili svoj prihod, se je zadrga počasi odprla in iz notranjosti se je vanje nejevoljno zazrla pogrešana ženska: občutno shujšana in vidno šibka, a za čuda živa! Kot je pojasnila, je po tem, ko so ji pošle zaloge hrane, želodec polnila s travo in mahom, šotor pa je postavila blizu reke, tako da je imela vode na pretek.
V bolnišnici, kjer so jo oskrbeli, niso odkrili nobenih poškodb ali drugih hujših posledic njene avanture, ki je bila po vsej verjetnosti načrtovana, narava njenih duševnih težav pa ni znana. Zdravniki bodo 47-letnico nekaj časa še obdržali na opazovanju in preiskavah, potem pa odpustili v domačo oskrbo. In ker naj bi bila po nekaterih navedbah najdena ob prihodu reševalcev jezna, saj so jo zmotili v blaženem miru, naj bi že naznanila vrnitev v kanjon.