Pol stoletja največjega smučišča na svetu
Letos v Dolomitih praznujejo 50 let, odkar se je rodila in zaživela zamisel o združitvi več smučišč v eno. Ideja je sicer dozorevala že v 60. letih prejšnjega stoletja, leta 1974 pa je začelo delovati danes največje smučarsko območje na svetu, kjer je mogoče smučati z eno vozovnico: Dolomiti Superski. Območje sestavlja 12 velikih smučišč, 450 žičnic, 1200 kilometrov oziroma 890 smučarskih prog ter 6000 snežnih topov, 350 ratrakov in 190 vodnih virov za zasneževanje. Razteza se čez tri italijanske province, Trentino, Južna Tirolska in Belluno.
Začetki smučarskega turizma
Smučanje v Dolomitih ima korenine v poznem 19. stoletju, ko so bili prvi zimski turisti predvsem pripadniki habsburškega, angleškega in nemškega plemstva. Ker še ni bilo žičnic, je bilo smučanje takrat bolj podobno današnjemu turnemu – po zasneženih pobočjih so se povzpeli peš, s smučmi na ramah.
Sčasoma so iz tovornih žičnic nastale tudi takšne, namenjene smučarjem, in v 20. in 30. letih so jih začeli postavljati v Alta Badii, Val Gardeni, na območju Alpe di Siusi in v Cortini d'Ampezzo. Med njimi so bile tudi prve vlečnice, kakršne poznamo še danes. Leta 1946 so v Corvari postavili prvo italijansko enosedežnico, kar je pomenilo precejšen tehnološki preskok. Naslednjega so dosegli leta 1978 z uvedbo prve sedežnice z avtomatskim priklopom v Italiji, to je bila trisedežnica Miara v San Vigiliu di Marebbe.
Leta 1974 je bilo v sistem Dolomiti Superski združenih 6 dolin z 250 žičnicami in 740 kilometri prog. Že leto kasneje se je šesterici Cortina d'Ampezzo, Kronplatz, Val Gardena, Val di Fassa in Arabba pridružila Alta Pusteria, v naslednjih letih pa še Fiemme/Obereggen, San Martino di Castrozza, Civetta in druge, nazadnje je leta 2000 postala del sistema tudi Marmolada.
Po 50 letih od nastanka je smučarski sistem Dolomiti Superski številka ena na svetu, ne le po velikosti smučarskih površin in številu žičnic, ampak tudi zaradi kakovosti napredne in inovativne infrastrukture in storitev. Predvsem pa je to območje priljubljeno zaradi lepote pokrajine in estetskega smučarskega doživetja. Od leta 2009 so Dolomiti na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Kot pojasnjuje dr. Sandro Lazzari, od leta 2008 predsednik konzorcija Dolomiti Superski, je bila združitev smučišč v eno točno to, kar so si smučarji želeli, to je smučati prosto brez ovir, brez plačevanja vsake žičnice posebej ob prehajanju na drugo območje. »To je zmagovalna kombinacija – tehnološko izvrstna smučišča v čudoviti naravni kulisi. Žičnice so že bile postavljene, le še povezati smo jih morali. In to smo storili. Za naš uspeh pa so zaslužni tudi maksimalno kakovostne storitve, nenehen tehnološki razvoj in trud, da kar najbolj ohranimo in nadgradimo izjemen sloves in ugled, ki sta za nas hkrati veliko priznanje in velika obveza,« je dejal.
