Politik ve, kdaj bo Kitajska napadla Tajvan: Ši ni Putin, ne bo obupal nad velikim načrtom
Nekdanji avstralski premier in politik Kevin Rudd v svoji analizi China's Lessons from Russia's War (Kitajske lekcije iz ruske vojne) razpreda o možnostih Kitajske invazije na Tajvan in svari, da se to lahko zgodi že kmalu.
Od danes do leta 2035
Po ruski invaziji na Ukrajino sta se na Zahodu hitro pojavili dve stališči o tem, kaj se bo Kitajska naučila iz vojne. Prvo je, da bi neuspeh Nata pri odvračanju Rusije – ali neposredne obrambe Ukrajine – spodbudil Kitajsko, da pospeši roke za načrtovano invazijo na Tajvan ali celo izrabi kaos, ki ga je povzročila vojna, za takojšen napad na otok. Toda ker se je ruska vojska že zgodaj soočila s pomembnimi in nepričakovanimi izzivi, se je hitro oblikovalo še drugo stališče, ki pravi, da je Kitajska zdaj odvrnjena od napada in da ne razmišlja, da bi zasedla Tajvan.
»Obe stališči sta površni, zavajajoči in preprosto napačni. Kitajski predsednik Ši Džinping ni tip voditelja, ki bi dovolil, da ga kar koli ali kdor koli odvrne od zastavljene poti, vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. On in preostali del kitajskega vodstva bodo iz ruske vojne zagotovo izvlekli vojaške in finančne lekcije, toda Kitajska ne bo niti pospešila niti odložila želenega urnika zaradi česar koli, kar vidi, da se dogaja na bojiščih v Donbasu,« je zapisal Rudd in pojasnil končni cilj kitajskega voditelja.
Za Šija ponovna združitev ni pod vprašajem. Kot je dejal v sporočilu svojim »tajvanskim rojakom« leta 2019, je vrnitev Tajvana v »nežen objem« celine »nujen pogoj za veliko pomladitev kitajskega naroda«. Temu je dodal še časovno omejitev: doseči jo je treba pred letom 2049, torej pred stoletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske in datumom, ki ga je v skladu s svojimi 'kitajskimi sanjami' določil Ši. Ker pa se Ši namerava vpisati v kitajsko zgodovino kot Maov duhovni naslednik še v času svojega političnega delovanja, je verjetnejši časovni okvir za ponovno združitev od danes do najpozneje leta 2035.
Strateško težka invazija
Rudd med drugim pojasnjuje, s kakšnimi težavami bi se lahko soočila kitajska vojska med invazijo na Tajvan.
»Ruski vojaški neuspehi v Ukrajini bodo povečali previdnost kitajske vojske pri strategiji za invazijo na Tajvan. Da bi invazija uspela, bi morala kitajska vojska izvesti zapleteno amfibijsko operacijo – nekaj, za kar nima praktičnih izkušenj – v obsegu, ki je večji od zavezniškega izkrcanja na dan D v Normandiji leta 1944. Zato je kitajska vojska že pred časom sklenila, da mora zbrati ogromno vojaško silo, da bi uničila vse ameriške, tajvanske in zavezniške sile, ki bi lahko stopile v obrambo otoka. Ta problem zaostrujejo vse bolj nedvoumni signali ZDA in njihovih zaveznic – predvsem Japonske –, ki menijo, da je obramba Tajvana ključna za njihove interese. Kitajski vojaški voditelji zato v celoti priznavajo vrzel, ki jo bodo morali premostiti, da bi dosegli potrebno raven prevlade v tem konfliktu.«
Nekdanji politik, zdaj ugleden analitik za geopolitična vprašanja in predavatelj na nekaj univerzah, znova ugotavlja, da kitajskega voditelja nič ne bo omajalo na poti, ki jo je obljubil narodu. »Za Šija, marksistično-leninističnega dialektika, dogodki v Ukrajini ne bodo bistveno spremenili tistega, kar je opredelil kot trend 'Vzhod v vzponu, Zahod v zatonu'. Osebno verjame, da je velik človek, sposoben usmerjati potek zgodovine in izpolniti usodo Kitajske – vključno z združitvijo Tajvana s celino. Ši in njegovi generali bodo z velikim zanimanjem preučevali ruske vojaške težave v Ukrajini, vendar v skladu s strateškim pristopom, ki je na splošno konservativen v smislu prevzemanja vojaškega tveganja. Kitajska v nasprotju s Putinom implicitno razume brezčasno opozorilo Sundzija, da je 'umetnost bojevanja ključna za državo. Gre za vprašanje življenja in smrti, pot v varnost ali propad'.«
